Stanje jezera se slabša, voda za kopanje še odlična

Bled – Čeprav je evropska okoljska agencija pred dnevi razglasila, da so kopalne vode na Bledu in v Bohinju odlične, kemijske in ekološke analize kažejo, da se stanje Blejskega jezera slabša. Glavna težava je preobremenjenost s hranili in organskimi snovmi. Bohinjsko jezero je medtem v zelo dobrem stanju.

Kakovost kopalnih voda se ocenjuje na podlagi prisotnosti dveh bakterij v vodi, E.coli in intestinalni enterokoki, ki sta indikatorja morebitnega fekalnega onesnaženja kopalnih voda, so pojasnili na Arsu. Kot pravijo, so ocene za Bled pravilne, saj vrednosti obeh bakterij ustrezajo razredu odlično, vendar njuna vsebnost v oceno ekološkega stanja ni vključena. Že ena od bakterij pa v preveliki količini lahko povzroči zdravstvene težave kopalcev, kot so izpuščaji in prebavne težave. Obe jezeri imata dobro kemijsko stanje glede na analize vode ter slabo stanje glede vsebnosti živega srebra in bromiranih difeniletrov v bioti. Tako je v vseh površinskih vodah v Sloveniji, pa tudi v Evropi, kar pa po mnenju Arsa ni neposredno povezano s turizmom.
 

Cvetoča opozorila narave

Gradnja infrastrukture, ki je v pristojnosti občine Bled, težko sledi skokovitemu naraščanju turizma. Leta 2003 so na Bledu imeli pol milijona prenočitev, lani pa že več kot milijon, zato se pritiski na Blejsko jezero stopnjujejo na vseh ravneh. Povečal se je promet ob in na jezeru, več je kopalcev in ribičev, večja je tudi obremenitev komunalnega omrežja. Vse našteto skupaj z gradbenimi posegi na Bledu vpliva tako na stanje jezera kot tudi na stanje pritokov, ugotavlja limnologinja mag. Špela Rekar - Remec z Arsa. Na slabšanje v zadnjih letih ne opozarjajo le občasna intenzivna cvetenja fitoplanktona, temveč tudi stanje vodnih rastlin (makrofiti) in bentoških alg, ki v primerjavi z obdobjem 2009–2014 kažejo na poslabšanje trofičnih razmer tudi na priobalnem območju Blejskega jezera, pravi strokovnjakinja.
 

Občina: Kanalizacija ne pušča

Vloga lokalne skupnosti na tem področju je posredna, pravijo na občini, kjer so poudarili, da so zgradili kanalizacijski sistem, s promenade in iz Riklijevega parka umaknili (mirujoči) promet ter omejili vožnjo turističnih avtobusov okoli jezera. Kanalizacijski sistem je zaprt in domneve Arsa o iztekanju odpadnih voda v jezero ne držijo, trdijo na občini in v isti sapi dodajajo, da pridobivajo gradbeno dovoljenje za prenovo kanalizacije v Mali Zaki. Neposrednega odgovora na vprašanje Dela, ali vse odpadne vode predelajo na čistilni napravi tudi na vrhuncu turistične sezone, ko se osem tisoč domačinom pridruži še približno toliko turistov, na občini nismo dobili. Kljub slabšanju stanja jezera so se na občini pohvalili, da so pred kratkim pridobili zlati znak mednarodne certifikacijske sheme Slovenia Green.

Pomembno bi k izboljšanju stanja Blejskega jezera pripomogla prepoved uporabe vab za krape, pravijo na Arsu, za to pa se zavzemajo tudi na občini, saj ribiči vsako leto v jezero zmečejo okoli deset ton vab za krape. Na vrhuncu poletne sezone julija in avgusta je na jezeru lahko največ deset ribičev na dan, čeprav obstaja pritisk za sprostitev lova, pravi predsednik ribiške družine (RD) Bled Samo Novak. Ribiški turizem je razvit, ribiči pa so dobri gosti, saj samo dnevna karta za lov krapa stane 57 evrov. Lani so s krapolovom v RD Bled ustvarili 96.000 evrov prihodkov, dobro četrtino vseh. Ribič John Eden iz Londona je s prijatelji za teden dni prišel v Slovenijo na ribolov. »Vedel sem, da je ribolovna karta draga, vendar je to najlepši kraj, kjer sem lovil ribe, in mi ni žal denarja,« je dejal in dodal, da je Bled med ribiči v Londonu zelo dobro poznan.
 

Kopalci in lubadar

Bohinjsko jezero je močno obremenjeno predvsem med poletno kopalno sezono. Množično kopanje tudi zunaj za to namenjenih območij ima vpliv na priobalni del in povečuje vnos fekalij zaradi neurejenih sanitarij na divjih kopališčih. Poleg pritiskov kopalcev je v zadnjem letu predvsem severno obalo Bohinjskega jezera prizadel tudi propad iglavcev zaradi invazije lubadarja. Morebitne posledice bodo razkrile prihodnje analize, je povedala Špela Rekar - Remec. Na občini izvajajo ukrepe za umirjanje prometa, parkiranje ob jezeru so s poldrugega evra podražili na dva evra in pol za eno uro. V preteklih letih so v Bohinju zgradili komunalno omrežje in čistilno napravo, a kot je dejala Katarina Košnik z občine Bohinj, je urejanje območij za kopalce težja naloga. Kot kopališče je zdaj urejeno zgolj območje na Veglju, kjer je mogoče zgraditi sanitarije, za kar zdaj pripravljajo idejne zasnove. Preostala obala ostaja neurejena in oblegana.

Pred petimi leti se je v Blejskem jezeru množično pojavila zebrasta školjka, imenovana tudi potujoča trikotničarka, vendar je po zaslugi blejskih potapljačev, ki školjke stalno odstranjujejo, zdaj invazija manjša, problem pa ostaja. V Bohinjskem jezeru in v Savi školjke na srečo (še) niso našli.