Koritnik: Aplikacija prostovoljna tudi za okužene in tiste v karanteni

Na današnji vladni novinarski konferenci sta bila ob vladnem govorcu za covid-19 Jelku Kacinu prisotna še minister za javno upravo Boštjan Koritnik in Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata.


Koritnik je uvodoma izjavil, da bo aplikacija kot pomoč za epidemiologe prostovoljna tudi za okužene in tiste v odrejeni karanteni, da bo temeljila na nemški odprtokodni tehnologiji in da bo državo stala le okoli 40.000 evrov. Tak znesek niti ne zahteva javnega naročila, je dodal. Danes takšno aplikacijo uporabljajo že v desetih državah Evropske unije. Ne omogoča sledenja, hranjenja geolokacijskih podatkov in ne deluje na podlagi GPS, je dodal.





Podobno kot drugi predstavniki vlade in zdravstva je tudi Koritnik ponovil, da je edini namen aplikacije, »da državljanom omogočimo, da izvedo, ali so bili v stiku s kom, ki je okužen«.

»Glede na to, komu vse zaupamo osebne podatke in za kakšne namene uporabljamo tehnologijo, res ne vidim smisla, da je ne bi uporabljali tudi za boj proti novemu koronavirusu,« je izjavil. Po njegovih besedah aplikacijo na podlagi te odprtokodne rešitve danes uporablja 10 evropskih držav, v Nemčiji, denimo, 15 milijonov ljudi. Poleg tega enako prilagoditev aplikacije pripravljajo tudi na Hrvaškem.
 

Razpis objavljen včeraj

Ministrstvo za javno upravo je sicer včeraj objavilo poziv za oddajo ponudbe po evidenčnem postopku javnega naročanja za prilagoditev mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi s covid-19, in sicer za operacijska sistema iOS in Android. Celotna rešitev mora delovati v produkcijskem okolju do najpozneje 1. avgusta, zahtevajo na ministrstvu.

Ministrstvo za zdravje je v dopisu 23. junija naložilo ministrstvu za javno upravo naloge pri vzpostavitvi aplikacije po nemškem modelu v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), navajajo na ministrstvu za javno upravo v tehničnih specifikacijah, ki so jih priložili k pozivu.

Tako ministrstvo naroča izdelavo odjemalske aplikacije za NIJZ in prilagoditev nemškega modela aplikacij, ki so za operacijske sisteme IOS in android objavljene pod odprtokodnim licenčnim modelom. Poleg tega naročajo vzdrževanje aplikacije NIJZ in mobilne aplikacije. »Naročnik pričakuje pri prilagoditvi aplikacij agilen pristop,« so navedli.
 

Stanovalec iz doma v Hrastniku že v UKC Maribor

Glavni vir širjenja okužb po NIJZ so v zdajšnji fazi epidemije v Sloveniji ob vnosih iz tujine druženja, je še povedal Kacin. Petkovim 34 novim okužbam jih je čez vikend sledilo manj, a je bilo tudi manj testiranj. Pravo sliko bodo pokazali šele prihajajoči dnevi.

Okužbe se znova širijo tudi v domove starejših. Direktor Doma starejših občanov v Hrastniku Drago Kopušar je predvčerajšnjim potrdil okužbo ene izmed zaposlenih. Domnevno naj bi se okužila že prejšnjo soboto, od nedelje naj bi bila v kontaktu s stanovalci, ker znakov okužbe ni imela. V sredo se je glede na spremenjeno zdravstveno stanje odločila ostati doma, v četrtek je sledil test, v petek pa pozitiven rezultat.

Zato je od petka v dogovoru z epidemiologinjo 60 stanovalcev tega doma v karanteni. 13 so jih doslej testirali, ena med njimi bi lahko bila pozitivna, zato so test ponovili in rezultat še čakajo, testirali pa so tudi stanovalca z znaki pljučnice, pri katerem so okužbo potrdili. Trenutno je že v UKC Maribor.
 

Med vikendom 945 nadzorov karantene

Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata je posredovala podatek, da so inšpektorji minuli vikend opravili 945 nadzorov nad spoštovanjem karantene, skupno doslej 2821. Minuli vikend so ugotovili, da je 760 oseb odločbo spoštovalo, v 40 primerih pa jih na odrejenih mestih ni bilo.

V 15 primerih so inšpektorji na vrata trkali zaman, v 11 primerih ni bil omogočen dostop do zasebnega zemljišča, v 32 pa so navedli neprave naslove. V 87 primerih osebe v večstanovanjskih objektih ni bilo možno najti, ker ni bila navedena številka stanovanja. Težave so zlasti pri podnajemnikih.

V spremstvu policistov so opravili tudi 182 nadzorov gostinskih lokalov. Nezadosten razmik je bil, denimo, ugotovljen v okoli 20 primerih, v 20 primerih pa niso uporabljali mask. Načeloma so za gostince kazni od 2.000 do 100.000 evrov. A so inšpektorji zaenkrat večinoma izdajali le opozorila.