Standardi zahodnih demokracij bodo tako padli, da jih ne bomo več prepoznali

Novo leto za vojni v Ukrajini in Palestini ni prineslo napovedi konca, ampak ravno nasprotno, širijo se glasovi, da bosta vojni dolgotrajni. Ob tem se na drugem koncu sveta očitno odpira še eno žarišče. Posredno ga je napovedal kitajski predsednik Xi Jinping v govoru, v katerim je dejal, da gre kitajskemu gospodarstvu slabo ter da so Kitajci ena družina in da je čas za združitev s Tajvanom.

To pomeni, bodo ZDA tudi v tem delu sveta začele rožljati z orožjem, hkrati pa se bo v tej državi zmanjšal prostor za notranjo demokracijo, kakor se je to zgodilo v Izraelu z njegovim napadom na Palestino kot posledico Hamasovega napada na Izrael. ZDA Izrael stalno nežno retorično opozarjajo, naj ne strelja po civilistih, medtem ko na te padajo ameriške bombe.

Tu je še EU, ki ne ve, kako bi poenotila kriterije, ki jih je vzpostavila z obsodbo Putina kot vojnega zločinca, hkrati pa obrača glavo stran od Netanjahuja, ki ni nič manj zločinski od Putina, razmišlja Janez Markeš.

Južna Afrika je na mednarodno sodišče v Haagu vložila pobudo za presojo, ali v Gazi poteka genocid. Svetovni jug je potegnil potezo, s katero uči zahodne države, kako se lotevati tematik, ki vsebujejo elemente genocida, je omenil Ali Žerdin. »Izrael je za zahodno demokracijo zelo neljuba tema. Vpliv Izraela oziroma njegovih lobijev je zažrt v zahodne demokracije in to postaja vse bolj očitno,« meni Markeš.

Ali Žerdin se je vprašal, ali bo izraelski napad na Palestino tema prihodnjih evropskih volitev. Markeš meni, da se to ne bo zgodilo, ker se evropski politiki bojijo očitkov antisemitizma. Bolj problematično po njegovem pa je to, da bodo v naslednjih letih »standardi najbolj demokratičnih držav padali tako, da teh demokracij ne bomo več prepoznavali. ZDA so prvi primer, EU bo naslednji,« ocenjuje Markeš.

Letošnje leto bo supervolilno, volitve bodo imeli v 40 državah sveta, kar je največ doslej, je novo temo načel Žerdin. Volitve bodo v Rusiji, kjer ni dvoma, da bo zmagal Putin, meni Markeš, in v ZDA, te pa imajo po besedah Markeša problem. »Notranjo demokracijo zdaj rešuje pravna država – častni ljudje, ki vzdržujejo formo, ki je nekoč veljala za sveto. Napad na kongres leta 2022 je ravno nasproten od tega. To, da določene ameriška zvezne države poskušajo preprečiti kandidaturo Trumpu, je zanimiv poskus debate v notranji demokraciji.«

Drugi primer notranjedemokratičnega je odstop predsednice ameriške univerze Harvard Claudine Gay zaradi obtožb o plagiatorstvu in pritiskov glavnih donatorjev Harvarda, ker naj ne bi obsodila napadov Hamasa in v bran vzela Izraela. Primer po besedah Markeša kaže, da si bo na koncu kapital podredil še vednost, zato je treba v tem letu povsod, tudi v Sloveniji, odpreti temo, koliko je vednost še avtonomna in koliko je sama na sebi še vrednota.