Napaka v spletnih učilnicah popravljena

Arnesove spletne učilnice so bile na drugi dan šolanja na daljavo nedosegljive, nepričakovano napako, ki ni v povezavi s ponedeljkovo, pa so strokovnjaki že popravili. Dan prej so namreč imeli težave s sistemom enotne prijave, po njeni odpravi pa lahko sistem zdaj prenese obremenitve, ki so 400-odstotne v primerjavi s spomladanskimi, zaradi česar prihaja do tako imenovanih ozkih grl.

Učenci od šestega razreda osnovne šole in dijaki so s ponedeljkom ponovno prešli na šolanje na daljavo. Slovenske šole za to obliko pouka uporabljajo storitve Arnes Učilnice in sistem enotne prijave AAI-prijave, ki jih zagotavlja javni zavod Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes.



Pri Arnesu se uporabnikom za težave opravičujejo, so sporočili po twitterju. Danes sicer prijave delujejo, pa tudi ostale storitve, na primer videokonference Arnes Zoom, ki jih uporabniki lahko uporabijo za izobraževanje na daljavo.



Na vprašanje, koliko uporabnikov je njihova infrastruktura sposobna prenesti, so v ponedeljek pojasnili, da je veliko odvisno od vrste storitev v uporabi in števila sočasnih uporabnikov. Kot so poudarili, to velja za vse ponudnike.
 

Kaj, če bi se vsi šolali na daljavo?

Med epidemijo je sicer Arnes dobil dodatna sredstva za izboljšanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Skupaj s svojimi rednimi sredstvi so jih vložili v razširitev osnovne infrastrukture, nadgradnjo storitev in za nadomeščanje opreme, ki so jo spomladi pri šolanju na daljavo dobili na posodo. Trenutno so v fazi intenzivnega vgrajevanja dodatne opreme. Pri tem so poudarili, da veljajo tudi na trgu računalniške opreme zaostrene razmere in je oprema težje dobavljiva, zato so del opreme prevzeli šele prejšnji teden, del pa pričakujejo čez nekaj tednov.



Kolikšna bi lahko bila obremenitev njihovih sistemov za podporo šolanju na daljavo, če bi na tak način šolanja prešli tudi osnovnošolci od prvega do petega razreda osnovne šole, v Arnesu težko ocenijo. V tem primeru bi njihove storitve sicer potrebovalo še okoli dodatnih 30 odstotkov otrok, a na razredni stopnji je uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij tudi manj, so dodali.