Spletna preglednost dela občin precej šepa

Zaključki neodvisne raziskave o odprtosti in transparentnosti delovanja slovenskih občin na spletu kažejo skrb vzbujajočo sliko, saj večina občin pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in nizkim zakonskim standardom. Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta, je ob predstavitvi raziskave poudaril, da si težko predstavlja, da bi ljudje ob majhni participativnosti in majhni transparentnosti lokalnih skupnosti za svoje sprejeli še pokrajine.

Raziskava inštituta Danes je nov dan (DJND), pripravili so jo v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo (OPD) ter PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, bo pomembna opora združenjem občin in državnim svetnikom, saj je prav državni svet nosilec projekta ustanovitve novih pokrajin. Z decentralizacijo se bodo na to vmesno raven prenesle tudi odgovornosti in obveznosti. Alojz Kovšca je dejal, da nekatere raziskave kažejo, da se participacija ljudi navkljub vsesplošni prisotnosti informacij ter možnosti delitve informacij in izražanja mnenj, zmanjšuje.

Lokalna samouprava ima velik vpliv na življenje Slovenk in Slovencev, zato mora biti delovanje občin odprto in vključujoče. Transparentnost, odprtost, integriteta in učinkovitost so temelj zagotavljanja odgovornega ravnanja oblasti, je poudaril Nejc Horvat (DJND). V raziskavi o transparentnosti in odprtosti slovenskih občin so sodelujoči z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. V tem letu je imelo samo 12 občin pripravljene tako imenovane participativne proračune, res pa je, da jih je bilo treba pripraviti že v letih 2018 in 2019, tako da so trenutni rezultati verjetno boljši. V povprečju so slovenske občine v raziskavi odprtosti in transparentnosti njihovega delovanja dosegle 34,9 od 100 točk. 

Veliko možnosti za izboljšanje delovanja občin

Povprečna občina je dosegla le tretjino vseh kazalnikov, tudi najbolje uvrščena občina je dosegla le približno dve tretjini točk. Raziskovalci iz tega sklepajo, da imajo prav vse občine v odnosu do občank in občanov še veliko možnosti za izboljšanje svojega delovanja. Najbolje se je sicer odrezala Mestna občina Ljubljana, ki je v skupnem seštevku dosegla 69,2 točke, najslabše pa Občina Velika Polana, ki je dosegla le 13,5 točke. (Rezultate si je moč ogledati na spletnem naslovu: https://danesjenovdan.si/lestvica-transparentnosti/). Matic Primc iz OPD je potrdil, da je uvrstitev občin precej odvisna od njihove velikosti, saj imajo velike več osebja in več denarja za zagotavljanje preglednosti in odprtosti. Se je pa raziskava omejila na splet, morda bi se drugačni rezultati – posebno v ruralnem okolju, kjer je uporaba spleta manjša – pokazali s pregledom oglasnih desk. Kar 167 občin po besedah Maje Cimerman (DJND) krši zakonodajo, ker niso objavili izjave o dostopnosti. To pomeni, da verjetno niso analizirali, kaj šele prilagodili dostopnost za ljudi z oviranostmi.

Raziskovalci so v petih vsebinskih sklopih ugotavljali preglednost delovanja občinskih svetov (1. mesto Nova Gorica in MOL po 14 točk; 212. Velika Polana - 1 točka), preglednost spletnih mest in dostopa do informacij (1. Medvode, 16; 212. Kobilje, 1), preglednost in vključenost v postopek sprejemanja občinskega proračuna (1. Ptuj, 12; 212. Velika Polana - 0,5), dostopnost občinskega spletnega mesta (1. MOL, 19; 212. Zagorje ob Savi, 0) in vključenost javnosti v delovanje občine in ustrezno delovanje (1. Ajdovščina, 16,1 točka; 57. Logatec; 0,5 točk, ostale občine se niso odzvale).

Nekaj poudarkov

Pet občinskih svetov se je v letu 2020 sestalo manj kot štirikrat, kar pomeni, da svetniki v celotnem koledarskem letu svojim lokalnim skupnostim niso posvetili niti toliko časa, kot veleva zakonodaja. Šest občinskih svetov proračuna za leto 2020 ni sprejelo pred začetkom leta oziroma z največ trimesečnim zamikom, s čimer so občankam in občanom resno okrnili možnost za informiranje in vključenost v postopke odločanja o porabi občinskih sredstev.

Kar 93 odstotkov občin ne objavlja podatkov o glasovanju posameznih svetnic in svetnikov, kar pomeni, da javnosti ne omogočajo nikakršnega mehanizma nadzora nad izvoljenimi predstavniki. Ob manku temeljitih evidenc vseh glasovanj je prav tako težko predvideti, kakšne odločitve bodo svetnice in svetniki sprejemali na sejah. Imena priponk z občinskimi datotekami uporabnikom pogosto ne razkrivajo ničesar o njeni vsebini. S seznama sej občinskega sveta številnih občin ni mogoče razbrati niti tega, kdaj so se odvijale. Mnoge občine pomembne datoteke združijo v skupne mape, kar onemogoča iskanje, hkrati pa jih morajo uporabniki pred prebiranjem prenesti na svoj računalnik.

Tretjina občinskih svetov gradiva za seje objavlja kar kot skenirane datoteke PDF, ki jih je skoraj nemogoče strojno prebrati, a še bolj zaskrbljujoče je, da je v takem formatu tudi 7 odstotkov občinskih proračunov. Samo pet občin na svojih spletnih mestih objavlja celovite transkripte sej občinskega sveta, 77 občin ima dobre zapisnike, 121 pa slabe, ki o razpravah zelo malo povedo, devet jih pa zapisnikov sploh ne objavlja. Če ni vpogleda v zapisnike, ni jasno, kako svetniki volilce sploh zastopajo. 

44 odstotkov občin na svojih spletnih mestih ne navaja strankarske pripadnosti svetnic in svetnikov. So pa informacije o strankarski pripadnosti po navedbah raziskovalcev pomembne zaradi informiranja občanov o izvoljenih predstavnikih in zagotavljanja politične odgovornosti. Sicer pa 96 odstotkov občin na spletnih mestih ne objavlja življenjepisa oziroma drugih relevantnih podatkov o občinskih svetnicah in svetnikih, kar onemogoča prepoznavanje njihovih kompetenc ali morebitnih konfliktov interesov, kar 71 odstotkov občin na spletnih mestih nima objavljenih nikakršnih kontaktnih podatkov občinskih svetnic in svetnikov, tako da se na njih na preprost in vsem dostopen način ni mogoče obrniti niti z najenostavnejšimi vprašanji.

Težko razumljivi proračuni

Raziskovalci še navajajo, da predstavlja laičnim občankam in občanom lahko razumevanje proračunov težave, četudi so vse verzije objavljene pravočasno, datoteke pa so na voljo v strojno berljivih formatih. Zato so raziskali, ali skušajo občine svoje proračune in poročila o porabi javnega denarja objaviti v razumljivejši obliki. Ugotovili so, da je proračun za leto 2020 na uporabniku prijazen način prikazalo le 6 občin, 4 pa so poskusile bolj preprosto prikazati porabo sredstev. Po zakonu sta predvideni dve branji proračuna, tako da so med njima možne spremembe. 205 občin je res imelo dve branji, toda nekatere kar na isti seji.

Občine morajo omogočiti tudi spremljanje izvrševanja proračuna, kar lahko najbolj priročno izvedejo s poročilom o izvajanju proračuna, ki ga mora župan po zakonu predstaviti občinskemu svetu. A v analizi so ugotovili, da je le tri petine občin to poročilo objavilo na svojem spletnem mestu ter tako vpogled omogočilo tudi zainteresiranim občankam in občanom.