Ljubljana – Zdaj je potrjeno tudi s samega slovenskega političnega vrha. Ugibanj, ali so za arbitražno afero stali nemški ali ameriški obveščevalci, ni več. Nekdanjemu slovenskemu sodniku arbitražnega sodišča
Jerneju Sekolcu in slovenski agentki
Simoni Drenik je
prisluškovala hrvaška obveščevalna služba (SOA). Če je to način delovanja znotranj EU, nas to lahko skrbi, je včeraj komentiral predsednik vlade
Marjan Šarec.
»Vsi, ki so sodelovali v ekipi za arbitražo, so bili varnostno podučeni. Tudi jaz.« S temi besedami
Karl Erjavec zanika namige, da Slovenska varnostna agencija (Sova) naše strani sploh ni podučila, kako se obnašati oziroma ravnati. Erjavec je bil takrat vodja slovenske diplomacije. Dejstvo sicer je, da Sekolec kot sodnik že po sodniški etiki ne bi smel imeti kontakta s stranko v postopku. »To je splošno sodniško načelo,« dodaja sedanji minister za obrambo. Na vprašanje, ali so morebiti hrvaški obveščevalci »pokrivali« tudi njega, pa dopušča možnost, da so prisluškovali tudi njemu, a da je ravnal strogo po varnostnih protokolih.
Spomnimo, sodnik Sekolec in slovenska agentka Drenikova sta, potem ko so bili poleti leta 2015 razkriti prisluhi njunega telefonskega dogovarjanja, odstopila, Hrvaška pa je sporočila, da je arbitražni postopek o meji s Slovenijo tako kompromitiran, da ne bo sprejela arbitražne razsodbe o meji.
Skrb zbujajoče informacije
Včeraj je o razkritju, da je naši strani prisluškovala hrvaška obveščevalna služba, na zaprtem delu seje razpravljala tudi vlada. »Ne bom konkreten, ker gre za sistem nacionalne varnosti in obveščevalne službe in ni modro preveč govoriti, a moram povedati, da je bil na seji vlade tudi direktor Sove, ki je razložil situacijo na Balkanu in tudi v tej zadevi,« je bil v izjavi za javnost redkobeseden premier Marjan Šarec.
Na vprašanja ni želel odgovarjati. Dejal je, da je bilo tisto, kar so slišali, skrb zbujajoče. »Po eni strani smo zadovoljni, ker obveščevalna služba dobro dela, po drugi strani nas lahko skrbi, če je to način delovanja znotraj EU in če je to odnos med državami, ki naj bile prijateljske,« je dodal.
Strokovnjaki za obveščevalne dejavnosti, ki ne želijo biti imenovani, se izjavi premiera čudijo. »Slovenija in Hrvaška sta načeloma res prijateljski državi, a v arbitražnem postopku sta imeli različne interese. Jasno je torej, da so Hrvatje varovali svoje interese tudi s pomočjo obveščevalcev, kdo pa naj bi nam prisluškoval, morda Srbi? Razkritje ne preseneča, saj je šlo v tem primeru za zelo pomembno in hkrati občutljivo nacionalno vprašanje.
To se dogaja povsod, tudi med Natovimi najpomembnejšimi državami, spomnite se samo, kako so Američani prisluškovali telefonu nemške kanclerke Angele Merkel,« ocenjujejo sogovorniki. Pred petimi leti je prišlo na dan, da je ameriška agencija za nacionalno varnost prisluškovala kar 122 voditeljem držav.
Obveščeni želijo biti tudi poslanci
Predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb
Matej Tonin je medtem na pobudo poslanca SD
Matjaža Nemca že predlagal razširitev seje komisije, ki bo prihodnjo sredo. Na njej bodo obravnavali tudi poročilo o prisluškovanju tujih obveščevalnih služb slovenskemu sodniku in agentki pri arbitražnem sodišču leta 2015. Na seji naj bi govorili tudi o stanju na Zahodnem Balkanu ter porastu nezakonitih prehodov na schengenski meji.
Marjan Šarec. FOTO: Blaž Samec/Delo
Marjan Šarec, predsednik vlade
Včeraj še nismo bili seznanjeni z vsemi zadevami. Direktor Sove je razložil okoliščine. Kar smo slišali, je zaskrbljujoče, in tisto, kar smo danes izvedeli, me ni navdalo z optimizmom, kar zadeva sosedske odnose. Slovenija bo še naprej delovala v evropskem duhu. Arbitražni postopek je končan, bil je pogoj za vstop Hrvaške v EU.
Karl Erjavec. FOTO: Roman Šipić/Delo
Karl Erjavec, obrambni minister
Zadovoljen sem, da se je odkrilo, kdo je prisluškoval. Očitno so bile to hrvaške tajne službe. Hrvaško vodstvo je bilo očitno mnenja, da arbitražna razsodba za Hrvaško ne bo ugodna, da bo Slovenija dobila prost dostop do odprtega morja in da bo dobila več kot polovico Piranskega zaliva. Očitno so želeli ta postopek diskreditirati.
Obveščevalni prisluhi so praksa
Preteklost kaže, da so obveščevalne službe izrabljene tudi za politične namene. Varnostno-informativna služba je tako na primer v času, ko jo je vodil Miha Brejc, poskušala nadzorovati telefon tedanjega predsednika stranke LDS. Sova je leta 2004 prestregla pogovor takratnega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ki se je s predsednikom SDS Janezom Janšo pogovarjal o incidentih v Piranskem zalivu.
Informacijo je v javnost v neuradnem pogovoru z novinarjem dal Anton Rop, nekdanji predsednik vlade in se zato znašel na sodišču zaradi izdaje tajnih podatkov. Sodišče je po več letih sodbo razveljavilo. Nemška obveščevalna služba je imela svoj prislušni center sredi Ljubljane. Na Švedskem so obveščevalci poskušali nadzirati tamkajšnjega ministra in nadzornike varnostne službe.
Američani so nadzorovali vrsto svetovnih voditeljev, tudi Angelo Merkel. V Švici so domači obveščevalci prisluškovali pravosodni ministrici. Ustrezen nadzor nad obveščevalnimi službami je zato nujen, še zlasti ob aktualnih razmislekih o širitvi pooblastil Sovi.
Komentarji