Ljubljana – Zdaj je potrjeno tudi s samega slovenskega političnega vrha. Ugibanj, ali so za arbitražno afero stali nemški ali ameriški obveščevalci, ni več. Nekdanjemu slovenskemu sodniku arbitražnega sodišča Jerneju Sekolcu in slovenski agentki Simoni Drenik je prisluškovala hrvaška obveščevalna služba (SOA). Če je to način delovanja znotranj EU, nas to lahko skrbi, je včeraj komentiral predsednik vlade Marjan Šarec.

»Vsi, ki so sodelovali v ekipi za arbitražo, so bili varnostno podučeni. Tudi jaz.« S temi besedami Karl Erjavec zanika namige, da Slovenska varnostna agencija (Sova) naše strani sploh ni podučila, kako se obnašati oziroma ravnati. Erjavec je bil takrat vodja slovenske diplomacije. Dejstvo sicer je, da Sekolec kot sodnik že po sodniški etiki ne bi smel imeti kontakta s stranko v postopku. »To je splošno sodniško načelo,« dodaja sedanji minister za obrambo. Na vprašanje, ali so morebiti hrvaški obveščevalci »pokrivali« tudi njega, pa dopušča možnost, da so prisluškovali tudi njemu, a da je ravnal strogo po varnostnih protokolih.

Spomnimo, sodnik Sekolec in slovenska agentka Drenikova sta, potem ko so bili poleti leta 2015 razkriti prisluhi njunega telefonskega dogovarjanja, odstopila, Hrvaška pa je sporočila, da je arbitražni postopek o meji s Slovenijo tako kompromitiran, da ne bo sprejela arbitražne razsodbe o meji.
 

Skrb zbujajoče informacije

Včeraj je o razkritju, da je naši strani prisluškovala hrvaška obveščevalna služba, na zaprtem delu seje razpravljala tudi vlada. »Ne bom konkreten, ker gre za sistem nacionalne varnosti in obveščevalne službe in ni modro preveč govoriti, a moram povedati, da je bil na seji vlade tudi direktor Sove, ki je razložil situacijo na Balkanu in tudi v tej zadevi,« je bil v izjavi za javnost redkobeseden premier Marjan Šarec.

Na vprašanja ni želel odgovarjati. Dejal je, da je bilo tisto, kar so slišali, skrb zbujajoče. »Po eni strani smo zadovoljni, ker obveščevalna služba dobro dela, po drugi strani nas lahko skrbi, če je to način delovanja znotraj EU in če je to odnos med državami, ki naj bile prijateljske,« je dodal.

Strokovnjaki za obveščevalne dejavnosti, ki ne želijo biti imenovani, se izjavi premiera čudijo. »Slovenija in Hrvaška sta načeloma res prijateljski državi, a v arbitražnem postopku sta imeli različne interese. Jasno je torej, da so Hrvatje varovali svoje interese tudi s pomočjo obveščevalcev, kdo pa naj bi nam prisluškoval, morda Srbi? Razkritje ne preseneča, saj je šlo v tem primeru za zelo pomembno in hkrati občutljivo nacionalno vprašanje.

To se dogaja povsod, tudi med Natovimi najpomembnejšimi državami, spomnite se samo, kako so Američani prisluškovali telefonu nemške kanclerke Angele Merkel,« ocenjujejo sogovorniki. Pred petimi leti je prišlo na dan, da je ameriška agencija za nacionalno varnost prisluškovala kar 122 voditeljem držav.
 

Obveščeni želijo biti tudi poslanci

Predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Matej Tonin je medtem na pobudo poslanca SD Matjaža Nemca že predlagal razširitev seje komisije, ki bo prihodnjo sredo. Na njej bodo obravnavali tudi poročilo o prisluškovanju tujih obveščevalnih služb slovenskemu sodniku in agentki pri arbitražnem sodišču leta 2015. Na seji naj bi govorili tudi o stanju na Zahodnem Balkanu ter porastu nezakonitih prehodov na schengenski meji.