Neomejen dostop | že od 9,99€
Po tem, ko je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) lani poskušala Radio Študent (RŠ) privatizirati in mu ukiniti financiranje, letos z obstrukcijo sej onemogoča njegovo delovanje in ogroža njegov obstoj. Poleg tega želi ŠOU, ki je formalni ustanovitelj RŠ, čeprav je Radio od njega dve desetletji starejši, na čelo neodvisnega medija imenovati svojega direktorja.
RŠ si namreč že pet mesecev prizadeva uskladiti akt o ustanovitvi Radia Študent z zakonom o nevladnih organizacijah. Manjše spremembe, ki bi ustrezale določilom novega zakona, bi omogočile, da RŠ ohrani status nevladne organizacije. Medij posebnega pomena ta status za svoj obstoj nujno potrebuje, saj mu omogoča pridobivanje donacij in sodelovanje na številnih razpisih. Lani je RŠ na ta način pridobil okoli 250.000 evrov, kar je približno trikratnik sredstev, ki jih je delovanju radia namenil ŠOU z večmilijonskim proračunom.
Po večmesečnemu zavlačevanju bi morale biti dogovorjene spremembe akta o ustanoviti RŠ sprejete na seji študentskega zbora 24. marca, vendar so študentski poslanci sejo predčasno zapustili, zato ni bila sklepčna. Več kot mesec pozneje datum nadaljevanja seje še vedno ni znan. Ker se je zakonski rok za uskladitev iztekel konec marca, Radiu Študent grozi izguba statusa nevladne organizacije in s tem približno polovice letnega proračuna.
»ŠOU je spremenil taktiko, ne pa namena uničiti Radio Študent.«
Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent
Odgovorni urednik RŠ Matjaž Zorec meni, da je »ŠOU spremenil taktiko, ne pa namena uničiti Radio Študent«. Dejal je, da poskuša letos ŠOU namesto z ukinitvijo financiranja in privatizacijo edini medij, ki redno poroča o pogosto nečednem delovanju študentskih funkcionarjev, streti z upravno-pravnim onemogočanjem.
Povsem enake metode študentski funkcionarji uporabljajo tudi za obstrukcijo običajnega delovanja RŠ. Ker se bo direktorici Ani Kandare in celotnemu uredništvu mandat iztekel junija, bi moral RŠ že voditi postopke za izvolitev novega direktorja in urednikov. A predstavnika ŠOU v svetu zavoda Aleksander Milićević in Omar Smajlović, oba iz študentske poslanske skupine Povezani, ene izmed dveh skupin, ki že leta družno obvladujeta ŠOU, sta sejo sveta obstruirala, zato RŠ ne more objaviti razpisov za novo vodstvo.
Čeprav je RŠ eden redkih medijev, kjer sodelavci sami neposredno izbirajo svoje vodstvo, je Milićević predlagal celo, naj vršilec dolžnosti direktorja RŠ postane kar Andrej Klasinc, dolgoletni direktor ŠOU. »Predloga vsiljenja direktorja brez soglasja novinarjev in novinark ne moremo razumeti drugače kot poskus okupacije Radia Študent, ki naj bi pod vodstvom ŠOU oziroma skupine Povezani postal trobilo ozkih interesov študentskih funkcionarjev in politikantov,« so v javnem odzivu zapisali na RŠ. Za komentar smo prosili Klasinca, a so nam iz ŠOU sporočili, da s predlogom niso seznanjeni in ga ne morejo komentirati.
RŠ od ŠOU zahteva, da ta zamenja Milićevića in Sajlovića kot predstavnika v svetu zavoda in zavrne poskuse prevzema Radia ter spoštuje njegovo neodvisnost. Študentske poslance pozivajo k čimprejšnjemu nadaljevanju seje in potrditvi sprememb v aktu o ustanovitvi.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji