V nadaljevanju preberite:

Na skupinico prav takih - hvaležnih, srčnih in toplih - smo naleteli na terasi hiše v Dolnjem Brezovem, streljaj od hidroelektrarne Blanca. Terasa, na katero je sijalo opoldansko sonce, je bila v nasprotju z drugimi hišami v naselju, obljudena. Pred sveže pomitimi okni so sedeli stanovalci, prebivalci hiše, ki predstavlja eno od stanovanjskih skupnosti Doma Impoljca. Po kosilu, predvsem pa, kot so se pohvalili, po delovnem dopoldnevu, v katerem so počistili okna, kuhinjo in kopalnico, so si privoščili počitek ob kavici in tudi nekaj cigaretnega dima je bilo vmes. Lepo se imamo tu, so rekli. »Kaj pa sosedje?« smo bili radovedni. Z vsemi se razumemo in oni se razumejo z nami, smo izvedeli. Tisti, ki ga je najbolj zanimalo, iz »katere hiše« smo, pa je oznanil: »Doma sem vedno bral Dnevnik in Nedeljca. Zdaj bom bral Delo.«