Šolske torbe polnijo gradiva, ki jih nihče ne potrdi

Celje – Ravnatelji morajo do 10. junija pridobiti pisno soglasje svetov staršev za skupno nakupno ceno delovnih zvezkov. Čeprav cene že leta padajo, nekateri starši plačajo več. Med šolama z najdražjimi in najcenejšimi delovnimi zvezki v vseh devetih razredih je kar 571 evrov razlike. Delovnih zvezkov strokovni svet ne potrjuje že dvanajst let, čeprav določeni že zamenjujejo učbenike.

Starši te dni na svetih staršev poslušajo, kako brez treh delovnih zvezkov pri matematiki in posebnih dodatnih učnih gradiv, ki jih založba doda brezplačno, otroci ne bodo usvojili dovolj znanja. Da število delovnih zvezkov ne vpliva na učni uspeh, ugotavljajo pri Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS), ki od leta 2011 spremlja cene delovnih zvezkov in njihovo število na četrtini slovenskih šol.



V povprečju so starši v šolskem letu 2011/12 za delovne zvezke za vseh devet razredov odšteli 767 evrov, v letošnjem šolskem letu 552 evrov. A v ZASSS opozarjajo, da se cena nakupa med šolami zelo razlikuje. Tako so v tem šolskem letu na neki ljubljanski šoli delovni zvezki za vseh devet razredov starše stali 876 evrov, na neki mariborski pa le 305 evrov. Šolsko ministrstvo je v tem šolskem letu prvošolčkom s 30 evri sofinanciralo nakup vseh učnih gradiv in šolam naložilo, da bodo morebitne višje zneske morale poravnati iz učbeniških skladov. Predsednik zveze dr. Tone Meden pravi, da se je nakupna cena gradiv za 1. razred samo s tem ukrepom znatno znižala: »Posamezne šole so se torej nekaterim delovnim zvezkom ob tem ukrepu 'z lahkoto' odpovedale in/ali jih zamenjale z drugimi, cenejšimi.« Meden poudarja, da si želijo predvsem kakovostne delovne zvezke in si že več let prizadevajo, da bi jih spet potrjeval strokovni svet zavoda za šolstvo. Od leta 2006 potrjujejo le učbenike.

Problem vsebine

Učiteljica Bojana Potočnik je na družbenem omrežju opozorila, da bi lahko otroci račune sami zapisovali v zvezke, vprašala se je, ali se bo otrok res naučil, kaj so rog, trobenta in pozavna, če bo v delovnem zvezku za glasbo povezal njihove slike z zapisi imen inštrumentov. Podobno opozarja tudi učiteljica ljubljanske OŠ Franceta Bevka Simona Samida Cerk: »V vsej poplavi delovnih učnih gradiv je kar nekaj takih, ki niso v skladu z učnim načrtom. Še huje, v gradivih se pojavljajo mnoge strokovne napake ter neustrezne, nesmiselne in didaktično sporne naloge.«

Lanska analiza delovnih zvezkov za matematiko in slovenščino v 3. in 5. razredu, ki jo je opravila skupina za razredni pouk zavoda za šolstvo, ugotavlja, da čeprav jih je večina usklajena z učnimi načrti, to še ne pomeni, da so ustrezni. Kateri so dobri in katerim bi se morali izogibati, ne moremo izvedeti, ker skupina v analizi ni navajala ne naslovov, ne avtorjev, ne založb. So pa sklenili, »da nepotrjenost delovnega zvezka lahko vpliva na kakovost procesa učenja in poučevanja«. Na naše vprašanje, ali si lahko spet obetamo potrjevanje delovnih zvezkov, niso odgovorili. Na ministrstvu so zapisali le, da o delovnih zvezkih učitelji avtonomno presodijo.

Pomen založb

Samida Cerk poudarja, da so založbe začele svoje učbeniško gradivo od leta 2006, ko ni bilo več potrjevanja delovnih zvezkov, spreminjati v delovno: »S prodajo delovnih zvezkov zaslužijo več, saj učbenike nabavi šola prek učbeniškega sklada ter so z izposojo uporabni za več generacij, delovne zvezke pa morajo starši kupiti sami, vsako leto in za vsakega otroka posebej.«

Glavna direktorica Založbe Rokus Klett Maruša Kmet odgovarja, da enoznačno ne morejo odgovoriti, kaj se založbi bolj izplača prodajati, in da bi »razmerje prodanih količin učbenikov in delovnih zvezkov kvečjemu lahko ugotavljali naknadno, ko so gradiva že razvita in v nekajletni uporabi«. Glede delovnih zvezkov, ki so vedno bolj podobni učbenikom, pa razloži: »V tem primeru ne gre za delovne zvezke, ampak za tako imenovane samostojne delovne zvezke oziroma delovne učbenike, torej gradivo, ki združuje vsebine učbenika in jih prepleta z vsebinami delovnega zvezka.«

Vse založbe učiteljem ponujajo še učne priprave, tudi brezplačna gradiva, Potočnikova pa pravi, da z delovnimi zvezki šole v resnici varčujejo pri fotokopiranju. Kmetova poudarja, da so učna gradiva celovita podpora učiteljem, podlage učnih priprav pa zanje pripravijo vse založbe, zato to ne predstavlja konkurenčne prednosti za nobeno od njih.