Sodišče: Starši javni uslužbenci so na prvi šolski dan upravičeni do izrednega dopusta

Ljubljana – Prvi šolski dan je gotovo enkraten dogodek v življenju otroka, zato so starši, ki svojega prvošolca pospremijo v šolo, za ta dan upravičeni do dodatnega dneva plačane odsotnosti z dela. Tako je sklenilo vrhovno sodišče in s tem pritrdilo delavcu, javnemu uslužbencu, ki je proti svojemu delodajalcu sprožil delovni spor, ker mu ni odobril izrednega plačanega dopusta za spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan.

Odločitev v tem delovnem sporu je bila sprejeta v zvezi z določbo kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, vendar podobno določbo vsebujejo tudi nekatere druge kolektivne pogodbe, tudi kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, ki v tem delu velja za vse javne uslužbence, poudarjajo na vrhovnem sodišču. To je s svojo odločitvijo potrdilo sodbo koprskega delovnega sodišča, da je delavec upravičen do dodatnega dneva plačane odsotnosti z dela, saj je spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan enkraten in neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev pričakuje, da ga bodo preživeli s svojim otrokom.



Da starši ta dan preživijo skupaj z otrokom, spodbujajo tudi šole, zato varstvo otrok ta dan ni organizirano, delodajalci v zdravstvu – razen javnih lekarniških zavodov – pa svojim zaposlenim izredni dopust priznavajo. Delavcu (po naših podatkih zaposlen v eni javnih slovenskih lekarn) delodajalec ni odobril dodatnega dne plačanega dopusta, ampak mu je za ta dan odobril izrabo rednega letnega dopusta.

Neodložljiv opravek

Spor je nastal predvsem zaradi vprašanja, kaj se šteje za »drug, neodložljiv opravek«, ki (med drugim) utemeljuje pravico do plačane odsotnosti z dela po kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, oziroma ali se za tak opravek šteje tudi spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan. Odbor je za razlago omenjene kolektivne pogodbe že pred desetimi leti sprejel razlago, da se kot drug, neodložljiv opravek po 38. členu pogodbe lahko šteje tudi udeležba v sodnem postopku in spremstvo otroka v šolo oziroma opravki, ki jih kot take delodajalec opredeli v svojem aktu. Razlaga je bila objavljena v glasilu Obtok Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije in prvostopenjsko delovno sodišče se je oprlo prav na to razlago. Drugačno stališče je zavzelo višje delovno in socialno sodišče, ki je pritožbi delodajalca ugodilo ter spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je zavrnilo tožbo delavca, ker je ocenilo, da te pravice nima.


 

Družbeno pričakovano

A je vrhovno sodišče takšno odločitev višjega sodišča spremenilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, pri čemer je pojasnilo, da pravica, ki jo delavcu zagotavlja kolektivna pogodba, ne more biti odvisna od interpretacije odbora za razlago kolektivne pogodbe. Vrhovno sodišče se strinja z višjimi sodniki, da objava razlage kolektivne pogodbe v sindikalnem glasilu ni bila ustrezna, in ker ni bila objavljena v uradnem listu, ni formalno zavezujoča za uporabnike kolektivne pogodbe. Vendar to ne pomeni, da delavec ni upravičen do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca v šolo, ampak mora sodišče, ko gre za ohlapen pojem (neodložljiv opravek), ta pojem razložiti sámo, poudarja vrhovno sodišče.

Delodajalec je dolžan upoštevati vsa določila kolektivne pogodbe, ki ga zavezuje – tudi 38. člen kolektivne pogodbe, »drug, neodložljiv opravek« pa je treba razumeti kot dogodek, ki ga ni mogoče odložiti na poznejši čas, kar spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan gotovo je in pri njem se od staršev družbeno pričakuje, da ga bodo preživeli v šoli s svojim otrokom, še dodaja vrhovno sodišče.