Sobotna priloga tokrat bolj obsežna

Tim D. White, ameriški paleoantropolog, je vodil raziskovanja, ki so privedla do odkritja Ardi, davne prednice homo sapiensa. Aljaž Vrabec je profesorja srečal v Španiji in ga izprašal o raziskovanju prednikov. Eden najpomembnejših raziskovalcev zgodovine človeka pa se je ustavil v sodobnosti: človeška vrsta ima potencial, da iztrebi samo sebe.

Sobotna priloga prinaša poglobljen ukrajinski blok. Sergij Plohi, zgodovinar, delujoč na univerzi Harvard, je Boštjanu Videmšku opisal zapletene odnose med Kijevom in Moskvo, Nina Gostiša je prispevala poglobljen portret sodobnega mladega umetnika Nikite Kadana, upokojeni diplomat in analitik G​regor Zore je Saši Vidmajer pojasnil ameriško perspektivo ukrajinske vojne, v portretu tedna pa nastopa Jens Stoltenberg, generalni sekretar zveze Nato; o njegovem liku in delu piše Peter Žerjavič. Med drugim v portretu izvemo, katero živilo je v otroštvu, med obiski Ljubljane, jedel ugledni norveški politik.

Hanif Kureishi, eden najvidnejših sodobnih britanskih pisateljev, je v pogovoru s Patricijo Maličev med drugim spregovoril tudi o svojem odnosu do zaslužka. Branko Soban pa na zadnji strani Priloge piše o Gruziji.

Sociolog Ivan Svetlik analizira razliko med vodenjem in vladanjem in v središče analize postavi predsednika vlade Roberta Goloba. Vzpon Gibanja Svoboda pa v pogovoru z Urošem Esihom pojasni politolog Tomaž Deželan.

Vesna Milek za tokratno številko piše o Penelopiadi, predstavi, ki jo je režirala Livija Pandur. Irena Štaudohar se je posvetovala z najbolj marljivimi bralkami in bralci, katere knjige velja vzeti na plažo. Vroče knjige za dolgo, vroče poletje.

Po daljši bolniški odsotnosti se v Sobotno prilogo vrača Janez Markeš s kolumno, gospodarski komentar pa je prispeval Karel Lipnik.