Snovalec »Janševe trase« na trasi Šentrupert–Slovenj Gradec

Ljubljana, Celje – »Nobeni trasi do zdaj nisem nasprotoval, če ta zdrži strokovno presojo, ne nasprotujem niti sprejeti trasi Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec,« je včeraj pojasnil Ljubo Žnidar. Vprašanje smo mu postavili, ker se je bivši poslanec SDS in za časa ministra Zvonka Černača (2012–2013) državni sekretar po pol leta prejemanja nadomestila poslanske plače, saj ni bil ponovno izvoljen v državni zbor, spet vrnil v nekdanje državno podjetje, kjer je bil direktor. Zdaj bo skrbel za gradnjo hitre ceste Velenje jug–Slovenj Gradec.

Žnidarja so zaposlili v državnem podjetju DRI upravljanje investicij – družbi za razvoj infrastrukture, kjer je bil še pod prejšnjim imenom podjetja DDC svetovanje inženiring v letih 2008–2011 direktor, potem pa je sedel v poslanske klopi. Žnidar je bil 13 let tudi župan Polzele in kot gradbeni inženir izkušnje pridobival v Vegradu.

Na DRI je tako od marca na DRI vodja projekta tretje razvojne osi – sever, ki je razdeljen na odsek 1 od Šentruperta do Velenja in odsek 2 od Velenja do Slovenj Gradca. Žnidar zdaj pravi, da nikoli ni nasprotoval odseku Šentrupert–Velenje, na DRI pa poudarjajo, da za ta odsek ne bo zadolžen.

»Ker aktivnosti v zvezi z gradnjo za zdaj potekajo samo na odseku Velenje–Slovenj Gradec, se zadolžitve gospoda Žnidarja nanašajo samo na ta del trase. Njegove zadolžitve bodo vključevale naloge v zvezi z izvedbo gradbenih del. Za vse aktivnosti v projektu, med katere sodi tudi umeščanje trase Šentrupert–Velenje, so zadolžene druge službe,« je pojasnila Tina Bučić, tiskovna predstavnica DRI.

Za oba odseka severnega dela tretje razvojne osi sta državna prostorska načrta (DPN) veljavna že od leta 2013 oziroma 2017. A Žnidar je, takrat še kot poslanec SDS, oktobra 2016 govoril tudi na protestnem shodu Civilne iniciative Braslovče proti trasi Šentrupert–Velenje, čeprav zdaj zanika, da bi trasi kadarkoli nasprotoval. Pa vendar je še lani kot kandidat SDS za poslanca v Žalcu obžaloval, da ni bil sprejet njegov predlog, da bi cesto speljali po drugi trasi. Leta 2013 sta z ministrom Černačem v javno obravnavo namreč dala traso, speljano od Velenja skozi velenjsko KS Šentilj do priključka na avtocesto v Podlogu. Ko smo v Delu razkrili, da gre trasa mimo naselja, kjer živi Janez Janša, sta Černač in Žnidar predlog DPN umaknila iz javne obravnave.

Zdaj Ljubo Žnidar priznava: »Res sem kot državni sekretar v tisti trasi videl tudi koristi za Polzelo, potem pa smo jo umaknili in se vrnili na zahodno, sedanjo traso. Res je tudi, da sem bil eden od govorcev na protestu proti trasi mimo Braslovč, a tam se nisem opredelil ne za, ne proti trasi, temveč da naj prevladajo argumenti. CI Braslovče me je vsa leta vabila na sestanke, a se jih nisem udeleževal, zaradi govoric pa ste morda prepričani, da trasi Šentrupert–Velenje nasprotujem. To ni res.«

Koga bodo na DRI torej v prihodnosti zadolžili za spodnji del severne trase hitre ceste, ni znano. Žnidar pa zagotavlja, da bo na zgornjem delu poskušal dela pospešiti: »DRI je za Dars kot investitorja izvajalec celotnega inženiringa. Zadolžen sem za zgornji del trase severnega dela tretje razvojne osi in moj predlog je, da se zgornji del trase razdeli na tri odseke, saj bi sicer predolgo trajalo, da bi za celotno traso dobili gradbeno dovoljenje.«