Smrad bo še nekaj časa uhajal v okolje

Ljubljana – Namesto dolgo pričakovanega predpisa, ki bi uredil področje neprijetnih vonjav, se Sloveniji letos obeta zgolj njegov osnutek. To pomeni, da bo iz naše največje kompostarne v Ceršku, pa iz obratov za predelavo poginulih živali, živinorejskih farm, prehrambnih obratov in obratov za ravnanje z odpadki še dolgo uhajal smrad, ki brez izjeme moti bližnje stanovalce, a je hkrati hvaležen vir zaslužka za lastnike …

Prav denar je tudi razlog, zaradi katerega naj bi v predale, kot pravi Vojko Bernard iz Alpe Adria Green, romal prvi osnutek zakona o smradu. Okoljsko ministrstvo (Mop) ga je pripravilo že pred desetimi leti, a Slovenija še danes nima zakonodaje o obvladovanju motečih vonjav in tudi podlage ne, na osnovi katere bi pristojne inšpekcije lahko ukrepale. Na Mopu se branijo, da direktive, ki bi obravnavala izključno obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem, tudi EU nima.

Do kdaj iz kompostarne še muhe in smrad?

Zaradi smradu iz naše največje kompostarne v Ceršku, s katero upravlja podjetje Kogal v lasti Karlija Udovičiča, se ljudje pritožujejo že deset let. »Kogal, ki naj bi prvotno poskrbel le za sanacijo nelegalnega odlagališča odpadkov iz tovarne Paloma, a je namesto tega v Ceršku zrastla kompostarna, v vseh teh letih ni bil sposoben zmanjšati vplivov na okolje: ni zmanjšal ne smradu ne rojev muh in noben predpis tega ne bo spremenil. Stanje se bo izboljšalo šele z odvzemom okoljskega dovoljenja,« je prepričana Marija Janžek iz Civilne iniciative proti kompostarni. Zadeve so po njenem v pravo smer krenile šele lani, ko so inšpekcije Kogalu naložile, da odpravi ugotovljene nepravilnosti in v treh mesecih odda vlogo za izdajo okoljskega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, kar je oktobra lani tudi storil. Kompostarna lahko dnevno predela skoraj 99 ton biološko razgradljivih odpadkov (BRO) ali letno do 36.000 ton, v denarju pa po izračunih Civilne iniciative to pomeni okrog 5500 evrov dnevno oziroma dva milijona evrov na leto. Prihodki družbe Kogal kažejo, da so se v štirih letih več kot podeseterili: s 195 tisočakov v 2014 na 2,1 milijona evrov v 2018. Dobiček je, nasprotno, s 30.400 padel na 12 tisoč evrov. Za kompostarne, ki dnevno predelajo več kot 75 ton odpadkov, sicer velja uredba IED - o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaženje večjega obsega. Janžkova je zaradi sistema, ki onesnaževalcem dopušča, da sami spišejo načrt za preprečevanje neprijetnih vonjav, ogorčena: »Tudi v Kogalu so ga napisali sami. A pred tem niti v desetih letih niso razvili tehnologije, s katero bi preprečili smrad. Papir vse prenese.«

Strokovnim podlagam sledi osnutek

Na okoljskem ministrstvu (Mop), kjer so novembra lani s pomočjo zunanjih izvajalcev izdelali strokovne podlage za obvladovanje smradu, napovedujejo, da bo predvidoma še letos sprejet predpis, ki bo uredil področje izpustov oziroma določil mejne vrednosti emisij vonja in tudi ukrepe za njihovo preprečevanje. »S tem predpisom  bomo dobili zakonske  podlage, da lahko prijavimo kršitelje.  Tako bomo, v kolikor ne bodo 'cokla' zopet inšpekcijske službe, vzpostavili nadzor in kolikor mogoče preprečili prekomerno izpostavljenost prebivalcev neprijetnemu vonju,« pravi Bernard. Optimistični so tudi na Mopu, saj menijo, da je »z ustreznim umeščanjem naprav v prostor, pri obratovanju katerih nastajajo emisije snovi z izrazitim vonjem v zrak, s prostorskim planiranjem novih stanovanjskih sosesk, ki se gradijo poleg že obstoječih naprav ter z izvajanjem predpisov na področju varstva okolja, mogoče doseči, da se onesnaženje zunanjega zraka z vonjem zmanjša na čim manjšo mero«.