Smo za oskrbovance domov naredili dovolj?

Ljubljana – Domovi za starejše po Evropi veljajo za množična žarišča okužb s koronavirusom. Slovenija ni izjema. Od razglasitve epidemije, 12. marca, je pri nas zaradi te okužbe umrlo 56 oseb, med njimi, neuradno, 22 oskrbovancev doma za starejše Šmarje pri Jelšah, pet iz metliškega doma … Po neuradnih informacijah je tri četrtine umrlih starostnikov iz domov. Zakaj Slovenija uradnega podatka o tem nima? Ker nam ni uspelo učinkovito zaščititi ene najranljivejših skupin?



V Sloveniji delujeta 102 domova za starejše, v katerih je pred izbruhom koronavirusa bivalo 18.786 starostnikov, zanje je skrbelo 9123 zaposlenih. Konec leta 2019 v njih ni bilo niti ene proste postelje. Do zdaj je za covidom-19 zbolelo 242 oskrbovancev ali skoraj vsak osemdeseti in 94 zaposlenih ali skoraj vsak stoti. Največ prijavljenih primerov je v domovih Šmarje pri Jelšah, Ljutomer, Metlika, Horjul in Bokalce.

V preteklih tednih so bili posamezni primeri zaznani še v šestih drugih, a jim je uspelo okužbe omejiti. V devetdesetih domovih med zaposlenimi in oskrbovanci ni potrjenih okužb. Enaintrideset od vseh umrlih zaradi covida-19 v državi je bilo starejših od 85 let, 13 jih je bilo starejših od 75 let.

Številu žrtev iz domov statistika ne sledi

Polovica mrtvih zaradi covida-19 v petih evropskih državah – Italiji, Franciji, Španiji, Belgiji in na Irskem – je prebivalcev domov za starejše. Raziskovalci londonske šole za ekonomijo ocenjujejo, da omenjena populacija v teh državah predstavlja od 42 do 57 odstotkov vseh mrtvih zaradi covida-19. Najmanjši delež teh, 42 odstotkov, je v Belgiji, največji, 57 odstotkov, pa v Španiji.

Sodeč po pozivu Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) vladi, nam tudi v Sloveniji starostnikov v domovih starejših ni uspelo povsem zaščititi pred epidemijo in tudi nič ne kaže, da nam jih v kratkem bo. V domovih namreč primanjkuje usposobljenih zdravstvenih strokovnjakov, ki bi s koronavirusom okužene starostnike lahko strokovno obravnavali.

Vlado zato pozivajo, naj strokovnjake takoj prerazporedi v domove, ki brez takojšnjih kadrovskih okrepitev »ne morejo prevzeti odgovornosti za zagotavljanje primerne zdravstvene obravnave obolelih stanovalcev«. »Kljub zatrjevanju odgovornih, da so bolnišnice pripeljali v domove,« pravijo v SSZS, »tam še vedno ni zagotovljena prisotnost zdravnikov splošne medicine niti zdravnikov specialistov in drugih zdravstvenih delavcev, ki so nujni za strokovno obravnavo stanovalcev s koronavirusno boleznijo 19.«



Od približno 225 oskrbovancev s koronavirusom v domovih za starejše so na bolnišnično zdravljenje do zdaj napotili okoli trideset ali skoraj vsakega osmega, kar je, menijo v SSZS, dokaz neenakopravne obravnave starejših. Zdaj ko bolnišnice, opremljene z vsem potrebnim za zdravljenje okuženih s koronavirusom, nimajo polno zasedenih zmogljivosti, je pomanjkanje kadra v domovih veliko. V njih po navedbah SSZS delajo ekipe približno štirih diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov in 15 zdravstvenih tehnikov, ki ne morejo zagotavljati ustrezne, predvsem pa ne bolnišnični enakovredne zdravstvene oskrbe pred koronavirusom.

Za primerjavo: po mesecu dni od epidemije je v Sloveniji 1220 okuženih; hospitalizirane so 103 osebe ali vsaka dvanajsta, od teh jih je 35 na intenzivni negi. Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pri nas v prvih treh mesecih letos ne glede na vzrok umrlo 4928 oseb, starih več kot 65 let; od teh je bilo 1162 starejših od 90 let. Lani jih je v istem času umrlo 5157 (1148 starejših od 90 let), leta 2018 pa »le« 4760 (995 starejših od 90 let).

Dilema bolnišnica ali dom

V zadnjih tednih je koronavirus, kot rečeno, največ življenj vzel v šmarskem domu starejših, kjer je bilo na začetku epidemije 197 stanovalcev in 127 zaposlenih. Po zadnjih podatkih je tam okuženih skupaj 149 stanovalcev in zaposlenih. Po neuradnih podatkih je umrlo 22 njihovih stanovalcev, ki so oboleli za covidom-19. Večina je bila starih od 85 do 90 in več let. To, da so imeli pridružene bolezni, ne more biti olajševalna okoliščina, se strinja Biserka Marolt Meden, predsednica združenja Srebrna nit.

»Če ima človek kronično obstruktivno bolezen, je pljučna funkcija oslabljena. Če dobi koronavirus, ki takoj napade pljuča, je to zanj usodno. Pravijo, da starejših iz domov ni humano voziti v bolnišnice. Toda v resnici domovi niso primerno opremljeni niti kadrovsko usposobljeni za obravnavo tako težkih bolnikov. Že revizija računskega sodišča je pokazala vso kadrovsko bedo v domovih. Stanje obolelih s covidom-19 se hitro poslabša. Če bi bil tak človek v bolnišnici, bi dobival kisik … Dilema v Sloveniji torej je, ali starostnika napotiti v bolnišnico, kjer so prostor, strokovnjaki in kjer obstaja tudi možnost, da se pozdravi, ali da ostane v domu in umre … Na začetku smo v bolnišnice napotili vse s covidom-19; po sklepu ministrstva za zdravje smo doktrino spremenili.« Država je, po mnenju Medenove, v primeru domov odpovedala. »Ministrstvo za zdravje ima možnost, da z dekretom napoti kadre v domove, a tega ne stori.«

Kje so podatki?

Koliko je v resnici stanovalcev v domovih za starejše, ki so umrli za posledicami koronavirusne bolezni, v Sloveniji niti na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ne vedo. Zakaj te informacije skrivajo, je na vprašanje Dela na včerajšnji novinarski konferenci vodja svetovalne skupine z ministrstva za zdravje dr. Bojana Beović odgovorila: »Informacije so prosto dostopne na spletnih straneh, tako da te informacije nikakor niso skrite. Treba je pobrskati, vsak dan izide tudi poročilo NIJZ, kjer so številke podrobno navedene, koliko je okuženih stanovalcev in koliko je okuženih zaposlenih v teh domovih. Govorimo o dobrih dvesto ljudeh. Ti podatki so javno objavljeni.«

A podatkov o umrlih oskrbovancih ni na nobeni javno dostopni spletni strani.