Slovenijo je na današnji dan pred 33 leti zapustil še zadnji vojak JLA

Dan suverenosti je državni praznik, ni pa dela prost dan. Praznujemo ga od leta 2015. Glede na predlog za njegovo uvedbo je namen tega praznika poudariti in utrjevati pomen suverene države. Gre namreč za dan, ko je Slovenija ne le pravnoformalno, ampak tudi dejansko postala suverena država, se je glasil predlog.

Dan suverenosti je vsakih pet let vključen v koledar državnih proslav. Naslednjič bo zaznamovan z državno proslavo leta 2026, ko bo organizacijo prevzel koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve.

Predsednici republike in DZ poudarili pomen dneva suverenosti za slovenski narod

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu suverenosti pozvala k zavedanju, da je ohranitev težko priborjene svobode ključna za varovanje narodne identitete, miru in blaginje. V poslanici je zapisala, da je 25. oktober 1991 neprecenljiv zgodovinski mejnik. Takrat se je namreč končal osamosvojitveni proces, hkrati pa je ta dan potrdil slovensko neodvisnost. »Brez suverenosti ni neodvisnosti, ni avtonomije in pravice naroda, da sam odloča o svoji usodi. Le suveren narod lahko sam oblikuje svojo prihodnost, brani svoje interese in neguje svojo kulturo brez pritiskov tujcev,« je opomnila.

Vsem, ki so sodelovali v procesu osamosvajanja, se je zahvalila za njihov odpor, pogum, vloženi trud in žrtvovanje. »Nekateri so za našo ključno vrednoto – suverenost – žrtvovali tudi življenje,« je spomnila.

Suverenost moramo po njenih besedah »varovati kot zaklad, saj je temelj naše svobode in neodvisnosti«. »Vrednost suverenosti razumejo narodi, katerih svoboda je trenutno ogrožena ali jim je še ni uspelo izboriti,« je dodala.

Dan suverenosti nas po njenih besedah spominja na dosežke, izzive in pot do samostojnosti ter na našo odgovornost do tistih, ki so nam izborili svobodo, kot tudi do mladih, katerim jo moramo predati.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je medtem orisala zgodovino osamosvajanja. »Začetki tega procesa segajo vse od narodnih buditeljev v 19. stoletju in dejanj generala Rudolfa Maistra po prvi svetovni vojni, prek sklepov slovenskega narodnoosvobodilnega sveta med drugo svetovno vojno, ki so opredelili pravico slovenskega naroda do samoodločbe, do uveljavitve na plebiscitu jasno izražene volje državljank in državljanov, da pravico do samoodločbe uresničimo in zaživimo v samostojni demokratični državi, leta 1991,« je naštela.