Slovenija nezanimiva za tuje zdravnike, na srcu bolni otroci brez stalne oskrbe

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, ki ga je ustanovila vlada Mira Cerarja in napovedala, da bo začel delovati maja, nato pa julija, nima še niti enega zdravnika ali medicinske sestre. Torej zdraviti otrok za zdaj še ne bo mogla. V tem času so na pediatrični kliniki v UKC Ljubljana v veliki stiski. Petnajst vodilnih zdravnikov je podpisalo pismo, v katerem ministrico Milojko Kolar Celarc prosijo za pomoč.
 

Petnajst vodilnih pediatrov podpisalo pismo o izrednih razmerah

Samo dobre tri tedne je do 7. julija, ko so zadnji dan v službi še zadnji trije otroški kardiologi, ki so še ostali na pediatrični kliniki. To so zdravniki Samo Vesel, Tomaž Podnar in Stevan Bajić. Z njihovim odhodom bo služba otroške kardiologije razpadla. Svojega znanja niso prenesli na nikogar v UKC. Na srcu bolni otroci bodo po njihovem odhodu ostali brez hospitalne oskrbe in 24-urne konziliarne oskrbe.

Pediatrični kliniki je uspelo pridobiti devet zdravnikov iz drugih slovenskih bolnišnic, iz Prage, Zagreba in Reke za ambulantne preglede na srcu bolnih otrok. Kirurški kliniki je uspelo s kirurgi iz Prage in domačimi kardiokirurgi za odrasle zagotoviti srčne operacije otrok, z zdravniki intenzivisti iz Zagreba in Reke pa intenzivno otroško terapijo. Ni pa nobenega kardiologa, ki bi hotel delati na pediatrični kliniki vsaj mesec ali dva stalno, da bi lahko zagotavljal 24-urno hospitalno oskrbo na srcu bolnih otrok. Informacijo o kritičnih razmerah, v katerih nihče v Sloveniji ne more zagotoviti 24-urne pomoči otrokom, ki imajo težave s srcem in ležijo v bolnišnici, so včeraj obravnavali vodilni zdravniki na strokovnem svetu UKC. Tujih kardiologov ne morejo pridobiti zaradi zahtevane visoke ravni znanja slovenskega jezika in zaradi nizkih plač zdravnikov.
 

Jutri intervju s češkim kardiokirurgom dr. Romanom Gebauerjem

Kako medtem izvajajo operacije na srcu bolnih otrok, je za Delo povedal češki kirurg dr. Roman Gebauer. Intervju bo objavljen jutri. In dejstva?

Največja težava zdaj so otroški kardiologi. Kardiološka služba v Sloveniji je dosegla dno. Ko bodo v začetku julija zapustili UKC zadnji trije otroški kardiologi, bo pediatrična klinika, na katero pošiljajo otroke iz bolnišnic iz vse države, brez 24-urne konziliarne službe in hospitalnega zdravljenja na srcu bolnih otrok. Ne gre le za 80 otrok na leto, ki so operirani na srcu v UKC, pač pa za vse hudo bolne otroke v Sloveniji.

Pomoč zdravnikov kardiologov, posebej specializiranih za otroško srce, potrebuje vsako leto približno 5000 otrok. To so na srcu bolni otroci in otroci s prirojeno srčno napako, poleg teh pa tudi vsi mali bolniki, ki so v bolnišnici zaradi kakšne druge hude bolezni, zaradi katere se jim pojavijo tudi težave s srcem. Takrat potrebujejo nujni pregled srca in 24-urno ukrepanje zdravnika kardiologa. Tega po 7. juliju v Sloveniji ne bo več. Ambulantne preglede, na katere so otroci naročeni, bo UKC zagotavljal še naprej. Nujnih pregledov pa Slovenija svojim otrokom, ki bodo imeli težave s srcem, prvič, odkar je samostojna, ne bo mogla več zagotavljati. Razmere so izredne in nujne, ocenjujejo v UKC. Na potezi je vlada, ki lahko za izredne razmere sprejme tudi izredne ukrepe.
 

Inštitut ima le nedosegljivo direktorico

Vlada Mira Cerarja z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc se je z razmerami, ki so se v njenem času na pediatrični kliniki skokovito slabšale, že spopadla. A neuspešno. Ravno v času, ko to pišemo, poteka seja sveta Nacionalnega inštituta za srčne bolezni otrok (Nios), ki ga je vlada ustanovila lani. Napoved, da bo začel delati maja, se ni uresničila, pa tudi zdaj ne kaže dobro. Inštitut ima za zdaj samo v. d. direktorice Aleksandro Stjepanović Vračar. Za njeno polletno delo je vlada iz proračuna namenila 28.252 evrov, kar je približno 4700 evrov na mesec. Kaj je v tem času naredila? Včeraj je nikakor nismo mogli dobiti po telefonu. Telefona namreč nima, smo ugotovili, čemur se je začudila celo telefonistka na Telekomovi številki 1188, ko smo jo spraševali za telefonsko številko državne ustanove – nacionalnega inštituta. Vračarjeva ima pisarno v četrtem nadstropju pediatrične klinike UKC. Fizioterapevtke, ki so ravno tako v četrtem nadstropju, so jo šle iskat in povedale, da je njena soba prazna. Tudi mobilne številke direktorice nam ni uspelo dobiti, na elektronsko pošto ni odgovorila. Z ministrstva pa so nam odgovorili, da jo je vlada imenovala najdlje do 14. julija in da bo svet v kratkem objavil razpis za to delovno mesto. Ali bo to sklep včerajšnje seje sveta Niosa, še nismo izvedeli; v času, ko to pišemo, seja še traja, nam je povedala Zdenka Jagarinec, vodja službe za stike z javnostjo ministrstva za zdravje.


 

Gregorič ne najde kirurgov

Predsednik sveta je uveljavljeni srčni kirurg slovenskega rodu Igor Gregorič, ki je napovedal, da bo pridobil kirurge in drug kader, pa tudi, da bo strokovno vodil inštitut prek videokonferenc iz ameriškega Houstona, kjer dela. Vendar tudi njegova blagovna znamka očitno ni pomagala. Prejšnji mesec ni imel še nobenega zdravnika. Kot smo izvedeli, se obrača na iste kirurge kot UKC, denimo na Igorja Šehića iz Beograda. Napovedal je tudi prihod ameriškega kirurga Charlesa Fraserja, ki je pred leti sodeloval v mednarodnem nadzoru nad otroško srčno kirurgijo v UKC. Vendar ta najbrž ne bo hotel priti za 2400 evrov mesečne plače neto. Srčni kirurgi v ZDA lahko zaslužijo od milijon do dva milijona dolarjev na leto.

V UKC sicer zdaj ni glavna težava kirurg. Na srcu bolne otroke operirajo češki kirurgi, predvsem predstojnik srčnega centra Motola v Pragi dr. Roman Gebauer. Pogodbo ima sklenjeno do oktobra. V Ljubljano prihaja po potrebi – običajno dvakrat na mesec za nekaj dni. Takšno ureditev je ravno prof. Gregorič v mednarodnem nadzoru kritiziral kot neprimerno. Zdaj, ko ima v rokah škarje in platno, da razmere uredi, pa je očitno tudi sam nemočen. V UKC so predvidevali tudi, da se bodo razmere bistveno izboljšale po lanski upokojitvi prof. Rajka Kende, dolgoletnega strokovnega direktorja pediatrične klinike. To se ni zgodilo, razmere so se še poslabšale.

Pediatrična klinika je konec maja objavila mednarodni razpis za tri kardiologe. Do danes se ni prijavil še nihče, smo izvedeli. Eden izmed vzrokov je slovenski jezik. Zakon namreč zahteva visoko raven znanja C1, kar preprečuje, da bi zaposlili ali angažirali za stalno delo kogarkoli iz tujine. Drugi vzrok je denar: za največ 2400 evrov neto na mesec tujih zdravnikov delo v Sloveniji ne zanima.



Milena Zupanič
Samo dobre tri tedne je do 7. julija, ko so zadnji dan v službi še zadnji trije otroški kardiologi, ki so še ostali na pediatrični kliniki. To so zdravniki Samo Vesel, Tomaž Podnar in Stevan Bajić. Z njihovim odhodom bo služba otroške kardiologije razpadla. Svojega znanja niso prenesli na nikogar v UKC. Na srcu bolni otroci bodo po njihovem odhodu ostali brez hospitalne oskrbe in 24-urne konziliarne oskrbe.
Pediatrični kliniki je uspelo pridobiti devet zdravnikov iz drugih slovenskih bolnišnic, iz Prage, Zagreba in Reke za ambulantne preglede na srcu bolnih otrok. Kirurški kliniki je uspelo s kirurgi iz Prage in domačimi kardiokirurgi za odrasle zagotoviti srčne operacije otrok, z zdravniki intenzivisti iz Zagreba in Reke pa intenzivno otroško terapijo. Ni pa nobenega kardiologa, ki bi hotel delati na pediatrični kliniki vsaj mesec ali dva stalno, da bi lahko zagotavljal 24-urno hospitalno oskrbo na srcu bolnih otrok. Informacijo o kritičnih razmerah, v katerih nihče v Sloveniji ne more zagotoviti 24-urne pomoči otrokom, ki imajo težave s srcem in ležijo v bolnišnici, so včeraj obravnavali vodilni zdravniki na strokovnem svetu UKC. Tujih kardiologov ne morejo pridobiti zaradi zahtevane visoke ravni znanja slovenskega jezika in zaradi nizkih plač zdravnikov.
Kako medtem izvajajo operacije na srcu bolnih otrok, je za Delo povedal češki kirurg dr. Roman Gebauer. Intervju bo objavljen jutri.Kardiološka služba za slovenske otroke je dosegla dno. Ko bodo v začetku julija zapustili UKC zadnji trije otroški kardiologi, bo pediatrična klinika, na katero pošiljajo otroke iz vse države, brez 24-urne konziliarne službe in hospitalnega zdravljenja na srcu bolnih otrok. Ne gre le za 80 otrok na leto, ki so operirani na srcu v UKC, pač pa za vse hudo bolne otroke v Sloveniji.

Pomoč zdravnikov kardiologov, posebej specializiranih za otroško srce, potrebuje vsako leto približno 5000 otrok. To so na srcu bolni otroci in otroci s prirojeno srčno napako, poleg teh pa tudi vsi mali bolniki, ki so v bolnišnici zaradi kakšne druge hude bolezni, zaradi katere se jim pojavijo tudi težave s srcem. Takrat potrebujejo nujni pregled srca in 24-urno ukrepanje zdravnika kardiologa. Tega po 7. juliju v Sloveniji ne bo več. Ambulantne preglede, na katere so otroci naročeni, bo UKC zagotavljal še naprej. Nujnih pregledov pa Slovenija svojim otrokom, ki bodo imeli težave s srcem, prvič, odkar je samostojna, ne bo mogla več zagotavljati. Razmere so izredne in nujne, ocenjujejo v UKC. Na potezi je vlada, ki lahko za izredne razmere sprejme tudi izredne ukrepe.
 

Inštitut ima le nedosegljivo direktorico

Vlada Mira Cerarja z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc se je z razmerami, ki so se v njenem času na pediatrični kliniki skokovito slabšale, že spopadla. A neuspešno. Ravno v času, ko to pišemo, poteka seja sveta Nacionalnega inštituta za srčne bolezni otrok (Nios), ki ga je vlada ustanovila lani. Napoved, da bo začel delati maja, se ni uresničila, pa tudi zdaj ne kaže dobro. Inštitut ima za zdaj samo v. d. direktorice Aleksandro Stjepanović Vračar. Za njeno polletno delo je vlada iz proračuna namenila 28.252 evrov, kar je približno 4700 evrov na mesec. Kaj je v tem času naredila? Včeraj je nikakor nismo mogli dobiti po telefonu. Telefona namreč nima, smo ugotovili, čemur se je začudila celo telefonistka na Telekomovi številki 1188, ko smo jo spraševali za telefonsko številko državne ustanove – nacionalnega inštituta. Vračarjeva ima pisarno v četrtem nadstropju pediatrične klinike UKC. Fizioterapevtke, ki so ravno tako v četrtem nadstropju, so jo šle iskat in povedale, da je njena soba prazna. Tudi mobilne številke direktorice nam ni uspelo dobiti, na elektronsko pošto ni odgovorila. Z ministrstva pa so nam odgovorili, da jo je vlada imenovala najdlje do 14. julija in da bo svet v kratkem objavil razpis za to delovno mesto. Ali bo to sklep včerajšnje seje sveta Niosa, še nismo izvedeli; v času, ko to pišemo, seja še traja, nam je povedala Zdenka Jagarinec, vodja službe za stike z javnostjo ministrstva za zdravje.


 

Gregorič ne najde kirurgov

Predsednik sveta je uveljavljeni srčni kirurg slovenskega rodu Igor Gregorič, ki je napovedal, da bo pridobil kirurge in drug kader, pa tudi, da bo strokovno vodil inštitut prek videokonferenc iz ameriškega Houstona, kjer dela. Vendar tudi njegova blagovna znamka očitno ni pomagala. Prejšnji mesec ni imel še nobenega zdravnika. Kot smo izvedeli, se obrača na iste kirurge kot UKC, denimo na Igorja Šehića iz Beograda. Napovedal je tudi prihod ameriškega kirurga Charlesa Fraserja, ki je pred leti sodeloval v mednarodnem nadzoru nad otroško srčno kirurgijo v UKC. Vendar ta najbrž ne bo hotel priti za 2400 evrov mesečne plače neto. Srčni kirurgi v ZDA lahko zaslužijo od milijon do dva milijona dolarjev na leto.

V UKC sicer zdaj ni glavna težava kirurg. Na srcu bolne otroke operirajo češki kirurgi, predvsem predstojnik srčnega centra Motola v Pragi dr. Roman Gebauer. Pogodbo ima sklenjeno do oktobra. V Ljubljano prihaja po potrebi – običajno dvakrat na mesec za nekaj dni. Takšno ureditev je ravno prof. Gregorič v mednarodnem nadzoru kritiziral kot neprimerno. Zdaj, ko ima v rokah škarje in platno, da razmere uredi, pa je očitno tudi sam nemočen. V UKC so predvidevali tudi, da se bodo razmere bistveno izboljšale po lanski upokojitvi prof. Rajka Kende, dolgoletnega strokovnega direktorja pediatrične klinike. To se ni zgodilo, razmere so se še poslabšale.

Pediatrična klinika je konec maja objavila mednarodni razpis za tri kardiologe. Do danes se ni prijavil še nihče, smo izvedeli. Eden izmed vzrokov je slovenski jezik. Zakon namreč zahteva visoko raven znanja C1, kar preprečuje, da bi zaposlili ali angažirali za stalno delo kogarkoli iz tujine. Drugi vzrok je denar: za največ 2400 evrov neto na mesec tujih zdravnikov delo v Sloveniji ne zanima.