Slovenija ne potrebuje uvedbe kavcijskega sistema

Slovenija je v recikliranju plastične embalaže uspešnejša od vseh držav s kavcijskim sistemom, pri čemer je sistem ločenega zbiranja odpadkov v Sloveniji prijaznejši do uporabnikov in neprimerljivo cenejši od kavcijskega sistema, se glasi eden od argumentov Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG), zakaj da se glede uvedbe kavcijskega sistema pridružuje še nekaterim drugim organizacijam, ki so prav tako zadržane do uvedbe kavcijskega sistema, to so GZS-Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov, Združenje malih trgovcev pri PTZ - GZS, Trgovinska zbornica Slovenije, GIZ Skupne sheme in GIZ SLOCERO.

Okoljevarstveniki pozivajo vlado k čimprejšnji uvedbi kavcijskega sistema

Zbornica poziva državo, naj opusti namero in ne uvede kavcijskega sistema. In kako ta deluje? Tako, da potrošnik plača kavcijo v ceni izdelka, ki jo prejme nazaj le v primeru, če doma poleg vseh ostalih odpadkov ločeno zbira še PET plastenke in Al pločevinke ter te vrne nepoškodovane v trgovski center, kjer vsako posebej skenira v za to postavljenih avtomatih, odgovarjajo pri Zbornici.

Trg odpadne embalaže v številkah

Sebastijan Zupanc. FOTO: Leon Vidic

Stališče ZKG temelji na naslednjih podatkih iz uradnih evidenc, pravi njen direktor Sebastijan Zupanc. V Sloveniji je bilo v 2022 na trg dano 299.441 ton vse embalaže, 208.095 ton odpadne embalaže ali skoraj 70 odstotkov recikliranja vse odpadne embalaže je snovno reciklirane; cilj EU leta 2025 je 65 odstotkov. Prav tako je bilo v 2022 na trg dano 56.956 ton plastične embalaže, od tega je bilo 29.477 ton plastične odpadne embalaže snovno reciklirane, kar je skoraj dve odstotni točki nad ciljem EU za leto 2025. In še tretji podatek: v letu 2023 je bilo na trg poslane 8.645 ton plastične embalaže v obliki PET plastenk pijač in živil za enkratno uporabo; ločeno zbranih in snovno reciklirani sta bili 7.502 toni, kar znaša 86,78 odstotka PET plastenk pijač in živil, danih na trg. To pa je skoraj deset odstotnih točk več od cilja EU za leto 2025.

Klasični kavcijski sistem ni sistemska rešitev

Zupanc še navaja, da Sloveniji pri recikliranju plastične odpadne embalaže do cilja za leto 2030 manjka še okrog 2.000 ton ali 3 odstotke plastične odpadne embalaže, pri recikliranju PET plastenk pijač in živil nam do izpolnitve cilja za leto 2029 manjka manj kot 280 ton ali znova okrog 3 odstotke PET plastenk pijač in živil oziroma le približno 0,5 odstotka vse plastične odpadne embalaže.

Kavcijski sistem za embalažo pijač podpira tudi ministrstvo

Dejstvo je, zatrjujejo pri Zbornici, da bi bil učinek kavcijskega sistem na recikliranje preostale odpadne embalaže »negativen, saj bi se vzpostavil vzporedni sistem za 10.000 ton odpadne embalaže, ki bi prebivalcem sporočal, da ostalih 290.000 ton le-te ni pomembnih in se ne splača truditi za njihovo recikliranje«. Zato je stroka na področju ravnanja z odpadki prepričana, da bi kavcijski sistem v Sloveniji zmanjšal celotno recikliranje odpadne embalaže. Poleg tega – tako Zbornica – bi se ob uvedbi kavcije ob enakem standardu zbiranja odpadkov kupna moč povprečnega gospodinjstva zmanjšala za 150 do 229 evrov letno.