Slovenija na poti med iliberalne države

Nekoliko v senci dogovarjanja evropskih držav o delitvi 750-milijardne mošnje za okrevanje po koronakrizi, ko bolj prizadete države na jugu zahtevajo več nepovratnega denarja, bogatejše severne pa več posojil, je še vztrajanje Madžarske, da razdelitev ne sme biti odvisna od spoštovanja vladavine prava. Podporo tej zahtevi je dala Poljska in tudi slovenski premier Janez Janša.

Dolgoletni diplomat Roman Kirn meni, da gre za eno najpomembnejših vprašanj v zunanji politiki in pri tem za spremenjeno smer, pri čemer bi morale že koalicijske stranke kaj reči, gotovo pa bi morala opozicija začeti zvoniti z vsemi zvonovi. Gre namreč za »prvo javno razvrščanje Slovenije v blok iliberalnih članic EU in za Janševo premišljeno nepremišljenost«. Kirn pravi, da Janša s podporo madžarskemu premieru Viktorju Orbánu krši deklaracijo državnega zbora o zunanji politiki in tudi slovensko zunanjepolitično strategijo, za kar brez odločitve DZ in brez spremembe strategije nima mandata.

Preberite še: Janez Janša: Vladavina prava zagotavlja enake vatle za vse



Poleg tega je Janša resno načel naš položaj v EU in ogrozil naše prihodnje odnose, meni Kirn. »Tako bistvene spremembe zunanje politike, ki se želi vpeljati mimo zakonitih, formalnih ali neformalnih poti, še nismo videli. Kar je rečeno v družbi 27 predsednikov vlad, se ne da odpraviti z izjavo za medije,« pravi Kirn in dodaja, da se v zunanji politiki vedno odraža notranja politika. »Mogoče je to poteza na zalogo, da mu ne bo tako škodilo, ko bo še bolj kršil pravila,« ugiba Kirn.

Nad vlado se ni mogoče pritoževati

»Dokumente o slovenski in evropski zunanji politiki kolikor toliko dobro poznam, vendar nikjer ne najdem omejitev glede odnosov Slovenije z državama, kot sta Madžarska ali Poljska. Ti dve državi imata podobno zgodovino kot Slovenija, pa tudi nekaj prednosti, kar zadeva uveljavljanje nacionalnih interesov. Imata daljšo državno tradicijo. Ker nisem bil navzoč na včerajšnjih sestankih v Bruslju, ne morem poznati podrobnosti. Mislim, da gre za razprave in stališča, ki so na ravni evropskih predsednikov nekaj običajnega. Slovenija je tudi v dokumentih prejšnjih vlad gojila najboljše odnose z državami višegrajske četverice, sicer pa meddržavni odnosi niso odvisni od strankarskih usmeritev ali posameznih oseb. V Bruslju nastopa Slovenija s svojimi nacionalnimi interesi. Kolikor vem, jih predsednik vlade precej dosledno in energično zastopa,« pa pravi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel.


 
Dodaja, da se, kar zadeva vladavino prava in človekove pravice, nad sedanjo vlado, ki je na položaju kratek čas, ni mogoče pritoževati. »Sedanja vlada je na neki način dedič politike, ki je Sloveniji ob osamosvojitvi in z ustavo uveljavila vladavino prava in varovanje človekovih pravic. Gotovo prihaja do problemov in kršitev, vendar bi rekel, da so stranke v vladi prej njihov predmet kot njihov povzročitelj. Slovenija se v Bruslju nima česa sramovati,« ugotavlja Rupel.
 

Notranja politika naj ostane doma

»Slovenija je in ostaja jedrna država EU, deklaracija o zunanji politiki se ne spreminja. Vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic sta načeli, h katerima vseskozi stremimo in ju zagovarjamo. V interesu naše države je, da se čim prej vzpostavi dogovor in čim bolj ugodne finančne rešitve, ki bodo omogočile čim hitrejše okrevanje zdravstvenega in gospodarskega sistema,« pravi poslanka SMC Monika Gregorčič.



Dodaja, da predsednik vlade na teh pogajanjih nastopa v skladu s stališči, ki jih je obravnaval in potrdil tudi odbor DZ za zadeve EU. »Govorimo torej o usmeritvah predsedniku vlade, da za Slovenijo izpogaja, kot že omenjeno, čim bolj ugodne finančne rešitve. Ne smemo pozabiti, da so interpretacije o pogajanjih, ki potekajo za zaprtimi vrati, lahko zelo različne. Prav bi bilo, da prav vsi politiki, ko gre za zunanjepolitična vprašanja, zasledujejo načelo enotnega zastopanja državnega interesa in ob tem pozabijo na notranjepolitična dogajanja,« še meni poslanka.

Smiselno, a tudi kaj neprimernega

»Janša uporablja neke vrste hibridni pristop, kjer pove nekaj stvari, ki imajo smisel, pa tudi kakšno takšno, ki je neprimerna in verjetno škodljiva in sodi v kontekst novih političnih delitev v Evropi in v naši domači politiki. Pozitivno je, da dosega določeno vidnost v evropski politiki in se v njej tudi bolje znajde kot kakšen izmed predhodnikov, vprašanje pa je, kakšna je ta vidnost in njene posledice za Slovenijo. Povedal je, recimo, nekaj pomembnih stvari glede različnih učinkov enotnega trga na različne države članice in o potrebi po tem, da večletni finančni okvir in paket za obnovo gledamo v tem kontekstu, kar nekoliko spreminja pogajalska razmerja med »severom« in »jugom« (nekatere severne države namreč mislijo, da lahko iz pozicije status quo izsilijo karkoli), pa tudi glede tega, da naj varčne štiri posameznih vprašanj (kot je pravna država), ki so v pogajanjih dejansko stranska in namenjena političnim ciljem, ne izkoriščajo za blokado odločanja,« ocenjuje Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose na FDV.



Dodaja pa, da je bil dodatek v obliki podpore Madžarski in Poljski verjetno smiseln z vidika polarizacijske strategije SDS doma in partnerskih strank na Madžarskem in še kje, ki jim je dolžan za podporo, meni pa, da ni dober s stališča slovenskih interesov. »Morda pa je bil celo namenjen preusmerjanju pozornosti od potencialno slabega izplena Slovenije v pogajanjih,« meni Lovec.

Preusmerjanje že prej

Določeno preusmerjanje slovenske zunanje politike pa se je dogajalo že prej, opozarja Lovec. »Tudi Marjan Šarec je gradil na odnosih z Orbánom in Vučićem, sicer bolj s pragmatičnega stališča. Pogosto je bilo s strani visokih političnih funkcionarjev v Sloveniji slišati različne zahteve po upočasnjevanju poglabljanja integracije, vetu in podobno. V številnih spremembah v politični sredini so se izgubile stabilnost, povezave in kritična masa za uspešno evropsko politiko, ostati »jedrna država« pa je že pred leti postala prazna fraza. Pri dejanju Janše gre za ponovno iskanje izgubljene identitete v zunanji politiki, ki pa je zelo po meri SDS in zelo kontroverzna,« pravi Lovec.

Pri tem opozarja, da je bila Slovenija že doslej pogosto deležna opozoril zaradi nespoštovanja različnih pravil. »Z vprašanji neodvisnosti medijev, kasneje verjetno sodstva, opozicije in podobnega pa bomo postali del politično razvpitega vzhodnega kluba. Tudi pri tem je treba razumeti, da je EU dejansko povzročila precej asimetričnih pritiskov na nove države članice in s tem odvzela legitimnost proevropski politični sredini, s čimer je tlakovala pot trendom,« dodaja Lovec.