Bruselj – Po celonočnih pogajanjih, pogovorih in posvetovanjih se je vrh EU pred šesto uro zjutraj spet srečal na plenarnem zasedanju. A trajalo je le nekaj minut. Predsednik evropskega sveta
Charles Michel ga je prekinil, nadaljevalo se bo ob 16. uri. Voditelji se bodo morali dotlej spočiti in opraviti različna posvetovanja, tudi od doma.
Osrednje jabolko spora je bil delež nepovratnih sredstev v 750-milijardnem načrtu za okrevanje. V osnovnem predlogu je bilo predvidenih 500 milijard evrov, a varčne države s severa (Avstrija, Danska, Finska, Nizozemska, Švedska) so ga hotele znižati na vsaj 350 milijard evrov. Severnjaki so bolj naklonjeni posojilom prizadetim in strogemu pogojevanju z reformami.
Ponoči so sicer krožile različne informacije o kompromisnih predlogih, na koncu o 390 milijardah pomoči. Velike prejemnice, kot sta Italija in Španija, zavračajo pregloboke reze pri nepovratni pomoči. Ko se bodo popoldne spet sestali, naj bi bil predstavljen nov Michelov kompromisni predlog. To utegne pomeniti, da se stališča vendarle zbližujejo.
Michel želi preprečiti polomijo
Predsednik Michel želi preprečiti polomijo, kakršna bi bila propad vrha. Na njem bi morala biti sprejeta podlaga za uspešno okrevanje in izhod iz krize. Neuspeh vrha bi pokazal, da Unija niti v najbolj kriznih razmerah ne more doseči enotnosti o temeljnih vprašanjih.
Premier
Janez Janša je ponoči sodeloval na posvetovanjih z višegrajsko četverico, Latvijo in Litvo. Vsako krčenje nepovratnih sredstev pomeni, da bodo države pod črto dobile manj. Po osnovnem predlogu evropske komisije iz maja je Slovenija iz programa za okrevanje lahko pričakovala okoli pet milijard evrov, od tega približno polovico nepovratnih sredstev.
Poleg tega so v drugem delu svežnja, sedemletnem proračunu, vrednem več kot tisoč milijard evrov, predvideni kar ostri rezi pri kohezijski pomoči manj razvitim.
Manj moči za okrevanje
To vse pod črto pomeni, da bo načrt za okrevanje Evrope po najhujši krizi po vojni finančno šibkejši, kot je bilo sprva pričakovano.
Dogajanje na vrhu spremljajo že kar osebni medsebojni očitki voditeljev. Madžarski premier
Viktor Orbán je očital nizozemskemu kolegu
Marku Rutteju sovraštvo. Za Madžarsko je kočljivo predvsem delovanje pravne države z izplačili.
Vsekakor je vrh, ki se je začel v petek dopoldne, eden od najdaljših v zgodovini. Najdaljši doslej, leta 2000 o novi pogodbi v Nici, je trajal pet dni.
Komentarji