»Čeprav zdravil zoper demenco še vedno nimamo, smo v zadnjih desetih, petnajstih letih naredili velik premik pri nefarmakološki obravnavi bolnikov z demenco,« pravi Štefanija L. Zlobec, predsednica Združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija. Znanja delijo tudi na vsakoletni konferenci, ki bo letos potekala v Mariboru pod pokroviteljstvom predsednice države Nataše Pirc Musar in bo poudarila predvsem pomen celovite obravnave demence v slovenskih lokalnih okoljih.

V petek in v soboto bo v hotelu Habakuk več kot 40 domačih in tujih predavateljev razpravljalo o demenci, bolezni, ki sta jo mednarodni organizaciji Alzheimer's Disease International (ADI) in Alzheimer Europe (AE) opredelili kot prioriteto javnega zdravja. Demenca je zaradi posledic, ki jih bolezen prinaša ne samo bolnikom, ampak tudi svojcem, ki skrbijo zanje, in celotni družbi, eden največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih izzivov sodobne družbe.

Prvi je o demenci javno spregovoril ameriški predsednik Ronald Reagan leta 1994, ko je izvedel, da je zbolel za alzheimerjevo boleznijo. FOTO: Črt Piksi/Delo

Številke so neizprosne: po ocenah na svetu živi 55 milijonov oseb z demenco, leta 2050, torej čez manj kot tri desetletja, jih bo že 139 milijonov. Podobno bo v Sloveniji, ki je hitro starajoča se družba in kjer po ocenah zdaj živi 43.000 ljudi z demenco, do leta 2050 jih pričakujejo skorajda še enkrat več – 85.000 –, pri čemer jih bo 42.000 potrebovalo podporo po diagnozi, ki pa je za zdaj še nezadostna.

Ozaveščenost in vključevanje

Zato je še toliko bolj pomembna tema letošnje konference o demenci, ki poudarja pomen skupnosti, ki so zdravstveno ozaveščene glede demence. Skupnosti, ki aktivno delujejo s prepletom izobraževalnih, zdravstvenih in socialnih storitev, ozaveščajo ter s tem zmanjšujejo možnosti za pojav demence, tistim, ki demenco imajo, pa ob spoštovanju njihove dobrobiti, samostojnih odločitev in pravičnosti omogočajo vključevanje v različne aktivnosti v skupnosti in jim omogoča aktivno ter kakovostno življenje v domačem okolju. »In tako bolezen napreduje počasneje,« opozarja Štefanija L. Zlobec.

»Pomembno je, da sprejmemo strategijo o obvladovanju demence čim prej,« pravi Štefanija L. Zlobec. FOTO: Simona Fajfar/Delo

Primer našega programa ozaveščanja o demenci, ki ga v tujini izpostavljajo kot inovativen primer dobre prakse, so Demenci prijazne točke, ki jih vzpostavlja združenje Spominčica. »Imamo široko mrežo demenci prijaznih točk po vsej Sloveniji,« pravi Štefanija L. Zlobec o 450 takšnih točkah. Preden vzpostavijo točko z informacijami o demenci, ljudi poučijo o tej bolezni, ki napade možgane, tako da so usposobljeni za komuniciranje z osebo z demenco in ji lahko pomagajo.

Bolezen spremlja stigma

Demenca je po vsem svetu bolezen, ki jo spremlja stigma, zato je pomembno ozaveščanje, da jo čim prej opazimo. O demenci se vse tja do novembra 1994, ko je o njej v pismu prvi spregovoril ameriški predsednik Ronald Reagan, ki je zbolel za alzheimerjevo boleznijo, eno od bolezni, ki spadajo pod pojem demence, ni govorilo in tudi ni bilo veliko raziskav, s katerimi bi iskali zdravilo.

Demenca je po vsem svetu bolezen, ki jo spremlja stigma. FOTO: Črt Piksi/Delo

Zdravil, ki bi uspešno zdravila demenco, še vedno ni. Tu in tam se pojavijo optimistične napovedati raziskovalcev – zadnji tak primer je bil v Ameriki januarja letos –, da so našli zdravilo, ki daje dobre rezultate. Zato so, poudarja Štefanija L. Zlobec, pomembni nefarmakološki pristopi in načrtno ukvarjanje z demenco. Sem spada tudi druga Nacionalna strategija za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2030, ki so jo strokovnjaki že pripravili, a je politika še ni sprejela, zagotovila pa bo nadaljevanje dela na tem področju. »Pomembno je, da sprejmemo strategijo o obvladovanju demence čim prej, saj jo večina držav v Evropi že ima,« pravi Štefanija L. Zlobec. Prav tako bi bilo pomembno, da bi čim prej sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim bi pomagali svojcem, ki nosijo največje breme te bolezni, in jih vsaj nekoliko razbremenili.