Slovenija bo razvita, kolikor bo razvita najmanj razvita občina

Ljubljana – Čeprav je treba z lučjo iskati občine, ki so zadovoljne z obstoječim financiranjem, ostaja minister za javno upravo Rudi Medved nepopravljivo optimističen tudi po današnjem srečanju s predstavniki občinskih združenj. »Dialog med državo in občinami teče odlično. Občasno v lovu na medveda sicer še slišimo lovske rogove, ki pa ne morejo preglasiti našega dialoga,« je zagotovil na srečanju z novinarji.

Novomeški župan in predsednik Združenja mestnih občin Gregor Macedoni je ministra metaforično dopolnil: »Kljub temu, da je lov na medveda odprt, danes nismo prišli po trofejo. Tu smo, ker želimo podpreti njegova prizadevanja.«
Občine so nesporno podfinancirane. Ali po Macedonijevem: »Financiranje ne dosega izračunanih stroškov delovanja občin.« Danes so se dogovorili, da bodo poiskali novo zakonsko določitev formule. Kako? Da se bodo bolj približali dejanskemu stanju po občinah.  Med drugim bo treba rešiti tudi problem z lanskim konkretnim dvigom plač v javnem sektorju, katerega posledice so čutili občinski proračuni in ki je imel za posledico povišanje cen v vrtcih, domovih za starejše … Ali se bodo naslednjič župani z ministrom pogovarjali o 630 evrih povprečnine, kolikor so je izračunali v občinah, Rudi Medved danes ni mogel obljubiti, kajti upoštevati bo treba okvire, ki jim jih bo postavilo ministrstvo za finance.

Išče se formula za izračun povprečnine

Kje je torej nastal nesporazum, ki je javnosti že nekajkrat v zadnjih mesecih sporočil, da so občine, ki jim jemljejo in so tiste, ki dobivajo? Od kod izvirajo odprta vprašanja, kdo komu kaj jemlje? Medved odgovarja: »Formule za izračun povprečnine si ni izmislilo niti Ministrstvo za javno upravo (MJU) niti vlada. V vladni delovni skupini, v kateri so ves čas tudi občine, se je porodilo več različic, kako nevtralizirati rast plač v javnem sektorju. Te, to je treba priznati, so močno pritisnile na občinske proračune. V javno razpravo smo 'spustili' eno teh različic in danes smo skupaj z župani ugotovili, da se s premeščanjem v formuli, z jemanjem nekje in dajanjem drugje, tega problema ne bo dalo rešiti.«

Maribor ob 4 milijone evrov letno

Problem je torej globlji: ne le v pritisku plač, temveč v financiranju občin sploh. Medved priznava, da v resnici obstaja velik razkorak med dejanskimi stroški občin in zagotovljenimi sredstvi države, ki financira obvezne naloge občin. Toda razkoraka, ki se je kopičil leta, ni mogoče rešiti v pol leta – ne da bi pri tem napadli fiskalno pravilo oziroma državni proračun, je dejal. Prav tako ni mogoče čez noč spremeniti formule za izračun povprečnine. V državi je še vedno 66 občin, ki ne dobijo toliko, kolikor nalog, ki jim jih nalaga zakon, opravijo. V nebo vpijoč je primer mestne občine Maribor, ki dobi kar štiri milijone evrov letno manj, kot opravi zakonskih nalog. Posledica tega, da »izpad« sredstev krpa iz izvirnih prihodkov občine, je manj investicij, manj prijav na razpise …
 
Predlog zakona, ki zmanjšuje stroške občin in ki bo v kratkem šel na vlado in v parlament, je usklajen z vsemi občinskimi združenji; podpirajo ga tudi občine, smo izvedeli. Vlada se zaveda, da mora normalno financiranje občin sčasoma postati prioriteta - da ne bo treba več sedati za mizo in se pogajati za povprečnino, pravi Medved: »Ker bo ta tolikšna, da bo zadovoljila vse občine, saj bodo financirane za vse naloge, ki jih dejansko opravljajo. Slovenija bo razvita toliko, kot bo razvita najmanjša oziroma najmanj razvita občina.« A letos brez pogajanj še ne bo šlo.
 

Napoved vročega septembra

O povprečnini za 2020 danes niso govorili. »Konstruktivno debato« so prihranili za začetek septembra. »To, da stremimo k zmanjševanju stroškov in da smo naredili preobrat od nenehnega nalaganja novih in novih nalog občinam, in da želimo financiranje teh nalog preložiti nazaj na proračun, je zagotovo pozitiven signal države občinam,« je prepričan minister Medved. Očitno se ne moti. Aleksander Jevšek, predsednik Skupnosti občin Slovenije, v katero se združuje 176 občin, ocenjuje, da bodo ob dialogu, kakršen poteka zdaj, našli pravo formulo, po kateri bodo občine dobile povrnjene vse stroške, ki jih imajo.



Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj glavnino problemov občin še vedno pripisuje prenizki povprečnini, zato je pozval ministra, da poskušajo že v proračunih za 2020 in 2021 zmanjšati razkorak med dejanskimi stroški občin in povprečnino.

Apela v obe smeri

To pa ni bil edini apel na današnjem srečanju ministra z župani. Tudi minister Medved ga je posredoval. Župane je opozoril, da v kontekstu zmanjševanja pritiskov na občinske proračune poskušajo zmanjšati tudi občutek krivde »ljudem (v javnem sektorju, o. p.), ki so dobili nekaj deset evrov več plače in se zdaj skorajda počutijo krive, kakšno hudo breme da so za državo  in za občine«. »Pustimo tem ljudem normalno delati,« je dejal.