Sledilna naprava za podrejene? Sliši se vabljivo ...

Ljubljana – Ste v službeno vozilo vgradili sledilno GPS napravo, pa niste prepričani, ali jo uporabljate zakonito? Razmišljate o sledenju podrejenim - občinskim redarjem, inštruktorjem vožnje, raznašalcem, čistilcem …-, dementnim v domovih starejših, ali morda svojcem?  Čisto preprosto ne bo šlo, pravijo v uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik.

Uporaba sledilnih naprav, predvsem na osnovi GPS (Global Positioning System), tehnologije za lociranje, sledenje in nadzor oseb, predmetov in vozil, narašča. To že leta opažajo tudi v uradu informacijske pooblaščenke, ki je prve smernice o varstvu osebnih podatkov pri uporabi GPS sistemov izdal v 2015, pred kratkim pa jih je posodobil, da bi jih prilagodili uredbi  o varstvu podatkov – GDPR.

»Lociranje vozil in ljudi neizogibno pomeni obdelavo osebnih podatkov, zakonodaja pa uporabe GPS sistemov izrecno ne ureja,« pravi Prelesnikova. Zagato so rešili s »hitrim vodičem« oziroma s smernicami o zakoniti uporabi GPS naprav za javni in zasebni sektor s praktičnimi napotki za pravilno upravljanje zbirk osebnih podatkov, saj je med sledenjem in pravico do zasebnosti zelo tanka meja. Tudi »zasledovani« ima pravico vedeti, kdo, kaj in zakaj zbira kar koli o njem in kakšne so pri tem njegove pravice. Če GPS naprava služi za osebno oziroma »družinsko« uporabo, opozarja urad, varstvo po splošni uredbi seveda ne pride v poštev; ščiti pa ga »civilno varstvo« …

Kaj mora torej upoštevati delodajalec, ki se odloči, da bo sledil zaposlenim s pomočjo GPS naprav? Vnaprej mora presoditi, ali bi bila uporaba GPS sorazmerna, zakonita, transparentna in varna in kateri pogoji morajo biti za to izpolnjeni. Če je glavni povod za uvedbo GPS dokazovanje, ali je bilo delo opravljeno – ali je bila denimo pošiljka dostavljena, čiščenje izvedeno -, GPS oziroma njegovi zgolj lokacijski in časovni podatki niso rešitev, saj nimajo »polne« dokazne vrednosti. Uporaba sledilnih naprav je dopustna, če »istega namena« delodajalec ne more doseči z milejšim ukrepom – brez posega v zasebnost delavca, Za zakonito uporabo GPS, poudarjajo v Uradu, pa ni dovolj, delavca seznaniti s sledenjem. To je dolžnost upravljalca podatkov, pravijo, po tistem, ko je že poskrbel za zakonito in sorazmerno uporabo GPS.
 

GPS v službenem vozilu

 
Sledenje kar počez, se pravi vsem službenim vozilom, ni dopustno in ne sorazmerno. Takšno bi postalo, če bi GPS vklopili le pri tveganih ali vnaprej določenih »posebnih« službenih poteh, denimo pri prevozu nevarnih snovi. V primerih, ko osebe službene avte uporabljajo tudi v zasebne namene, pa morajo imeti možnost izklopa GPS.
 

GPS pri občinskih redarjih ni inštruktorjih vožnje

 
Zakonske osnove za to, da delodajalec z GPS sledi gibanju svojih redarjev ali učiteljem v avtošoli, še zlasti pa sopotnikom inštruktorjev, ni.


 

Ko raznašalci časopisov nosijo še GPS

Po mnenju urada bi časopisna hiša težko dokazala, da pritožb naročnikov ne bi mogla rešiti brez sledenja oziroma bi morala izkazati, da se sooča s številnimi pritožbami naročnikov, ki ne dobijo časopisov, ali pa da so raznašalci resnično ogroženi. Le pavšalne navedbe, da GPS sistem potrebujejo za nadzor delovnega procesa, niso dovolj.
 

Na sledi kamionom in cisternam z gorivom

 
Kadar kamion pogodbenega partnerja špedicijskega podjetja prevaža blago visoke vrednosti (ali »nevarno« blago), kar predstavlja visoko tveganje za podjetje, je uporaba GPS naprav po oceni Urada sorazmerna – seveda ob izpolnjenih pogojih, da podjetje dokaže, da drugi ukrepi ne bi zalegli, da je voznik obveščen o napravi in uporabi podatkov. Urad v teh primerih priporoča, da sledenje zapišejo tudi v pogodbo, sklenjeno s prevoznikom.


 

Z GPS opremljen starostnik v domu? Nedopustno.

 
Varovanje starostnika s pomočjo GPS v primeru, da se nahaja zunaj doma starejših in potrebuje pomoč, navaja pooblaščenka, bi mu bilo v določenih primerih lahko tudi v korist. A obdelava podatkov o lokaciji posameznika oziroma nadzor njegovega gibanja je hud poseg v zasebnost. Morda bi pravno podlago lahko iskali v zakonodaji o socialnem varstvu, ki pa ne določa, kot navaja Urad, da bi v javnem sektorju smeli zbirati podatke o trenutni lokaciji posameznikov.

Ureditev sledilnih naprav vsebuje pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo in pa pravilnik o postopku njihove verifikacije. Ta dovoljuje videonadzor in sledilne naprave, a – tako pooblaščenka - le znotraj varovanih oddelkov, za katere morajo domovi za starejše občane pridobiti verifikacijo ministrstva. Poleg tega GPS tehnologija v zaprtih prostorih ne bo delovala, opozarja, zato gre v teh primerih za drugačne sledilne naprave. Po mnenju Urada domovi za starejše občane v veljavni zakonodaji nimajo pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov o trenutnih lokacijah varovancev, kadar so ti zunaj domov.