Skupne občinske uprave dokaz, da potrebujemo pokrajine

Velenje – Velenjski svetniki so se strinjali z ustanovitvijo skupne občinske uprave, ki bo za deset občin regije SAŠA opravljala sedem nalog. Občine po državi se sicer povezujejo že leta, vendar jih je sprememba zakona o financiranju občin prisilila, da povečujejo število skupnih nalog ter da so v skupnih upravah vsaj tri občine, sicer sofinanciranja države ne bo več.

Nov način sofinanciranja skupnih občinskih uprav bo veljal od 1. januarja. Skupne občinske uprave so bile do zdaj sofinancirane do polovice, po novem pa bodo do tolikšnega sofinanciranja upravičene le, če bodo opravljale zadostno število nalog. Če bo skupna občinska uprava opravljala eno nalogo, bo sofinanciranja 30 odstotkov, vsaka naslednja naloga bo prinesla dodatnih pet odstotkov, sofinanciranje bo največ 55-odstotno. Večina skupnih občinskih uprav po državi je do zdaj opravljala dve nalogi.



Prehodno obdobje je trajalo dve leti, veliko občin pa se prav v zadnjih mesecih odloča za nove skupne naloge. V Velenju so opravljali štiri naloge, poslej jih bodo sedem, novosti so skupna pravna služba, občinsko odvetništvo in proračunsko računovodstvo. Novih zaposlitev ne bo, je poudarila vodja Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja Sonja Glažer: »Skupna občinska uprava bo imela 33 zaposlenih. Uvedene bodo prerazporeditve, tudi iz drugih občin ustanoviteljic.« Dodala je, da so v odloku pripravili možnost, da bi skupna občinska uprava pozneje lahko opravljala vseh enajst nalog, ki so predvidene v zakonu.

Vsi niso za skupaj

Župani občin Zgornje Savinjske doline pravijo, da skupna občinska uprava ne pomeni, da se bodo njihovi zaposleni morali voziti v Velenje, kjer bo njen sedež. Gornjegrajski župan Anton Špeh je dejal, da s skupno občinsko upravo razmišljajo dolgoročno: »Pravnika nimamo nobenega. Čeprav natančnih izračunov še nimamo, se bo z državnim sofinanciranjam uprava verjetno pocenila.« Občine Zgornje Savinjske doline sicer ustanavljajo še eno skupno občinsko upravo s sedežem v Mozirju, je pojasnil mozirski župan Ivan Suhoveršnik. »Radi bi ohranili svoje računovodstvo. Ker bo naloga le ena, bo sicer manj sofinanciranja,« razlaga.



Nekatere občine Spodnje Savinjske doline, ki so že bile v dosedanji skupni občinski upravi, se z novim letom priključujejo skupni občinski upravi s sedežem v Celju. Vranski župan Franc Sušnik je pojasnil, da so se tako odločili župani na skupnem sestanku: »Zame je bila odločitev taka tudi kot protest, ker so vse državne institucije prenesli v Velenje, čeprav smo mi vedno gravitirali v Celje. Sprememba zakona za nas sicer ni dobra. Prej smo imeli skupno občinsko upravo s sosednjo občino Tabor, zdaj morajo biti vključene najmanj tri občine. To je napad na manjše občine in na podeželje!« V Sloveniji je bilo osem skupnih občinskih uprav z dvema vključenima občinama.

Primer dobre prakse

V Sloveniji deluje 51 skupnih občinskih uprav, ki povezujejo 202 občini. Primer dobre prakse je skupna občinska uprava Spodnje Podravje, ki deluje že dvajset let, povezuje 22 občin s sedežem na Ptuju in za občine opravlja osem nalog. Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar pravi, da so skupne občinske uprave eden od instrumentov združevanja oziroma povezovanja občin: »Prav to kaže, kako v Sloveniji manjkajo pokrajine. To je najbolj opazno pri tistih skupnih upravah, kjer opravljajo tudi skupno nalogo urejanja prostora, ki ga pač ne nehaš urejati, ko prideš na mejo občine.«