Sindikati: Vladna pogajanja o zakonu le igra za javnost

V okviru komisije za nadzor javnih financ so poslanci in vabljeni deležniki razpravljali o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ga je v parlamentarno obravnavo poslala vlada. Sklic komisije so zahtevali poslanci strank koalicije Kul, deležniki pa so bili do zakona kritični, saj da ne bo izpolnil svojega namena in da je njegov ključni cilj koncentracija moči nad državnim premoženjem. Sejo so po večurni razpravi prekinili.



Luka Mesec (Levica) je pojasnil, da so se za sklic seje odločili zaradi nedemokratičnega in nepreglednega postopka sprejemanja predloga zakona. Opozoril, je da se eden najpomembnejših zakonov sprejema brez javne razprave. »Demografski sklad ne bo ustanovljen za krpanje primanjkljaja v pokojninski blagajni,« je dejal Mesec. Dodal je, da projekcije kažejo, da bo leta 2040 ta vrzel dosegla 2,4 milijarde evrov. »Demografski sklad pa bo to leto, kot kažejo izračuni, lahko vplačal le 200 milijonov evrov, kar je le 8 odstotkov. Prispevek sklada je torej zanemarljiv.« Opozoril je, da pri skladu ne gre za nova sredstva, ampak le za prelaganje sredstev iz levega v desni žep, saj se ta zdaj stekajo v proračun, in še, da zakon ne predvideva nobene akumulacije sredstev. »Očitno je, da je razlog za oblikovanje sklada, zagotavljanje moči nad državnim premoženjem. Struktura organov sklada kaže, da bo vladajoča politika o njem odločala sama,« je sklenil in dodal, da zakon odpira tudi poti za privatizacijo.

Šircelj zavrnil očitke

Minister za finance Andrej Šircelj je zavrnil očitke, da se zakon sprejema nepregledno in nedemokratično. Dejal, da je bil zakon predstavljen ekonomsko socialnemu svetu (ESS) in da so z njihovimi predstavniki v pogajalskih skupinah imeli pet sestankov: »Pogovarjali smo se o tem zakonu in ne o konceptu.« Povedal je, da zakon predvideva delno akumulacijo in da nikoli ni bilo rečeno, da bo sklad rešil pokojninsko blagajno: »To uporabljeno za dopolnilno financiranje pokojnin.« Po navedbah ministra bo pokojninska blagajna zaradi sinergij skupnega upravljanja prejela več kot doslej. Prav tako da obstajajo varovalke proti privatizaciji.

Do predlaganih rešitev so bili kritični predstavniki sindikatov, ki se z vladnim konceptom ne strinjajo, zato že napovedujejo naknadni zakonodajni referendum, če bo zakon sprejet v sedanji obliki. »Pričakovali smo, da ta zakon zagotovil zadostno akumulacijo in da se vmes sredstva ne bodo izplačevala,« je dejal Aljoša Čeč iz konfederacije sindikatov Pergam. Namesto tega, je ugotavljal, zakon prinaša le delno akumulacijo, poleg tega pa predvideva izdatke za družinsko politiko in gradnjo domov za starejše, kar pa da ni naloga demografskega sklada.
 

Izločanje aktivne populacije

Tako Čeč kot drugi predstavniki sindikata so opozorili, da je bil predlagani zakon v državni zbor vložen brez obravnave na ESS, kar je v nasprotju s pravili. V okviru pogajalskih skupin, ki so jih oblikovali naknadno pa po besedah Čeča na vladni strani ni bilo posluha za kompromis. »Temu ni mogoče reči pogajanja,« je ocenil sindikalist in predstavnik zavarovancev v nadzornem svetu Modre zavarovalnice Branimir Štrukelj. Dodal je, da šlo za popolno nerazumevanje pojma pogajanja ali le igro za javnost. Dušan Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov pa je menil, da je bila to le proforma, saj da »ni bilo želje za doseganje kompromisa, ker bil zakon koalicijsko usklajen in niso nameravali nič spreminjati«.

Kritike so letele tudi na to, da v nadzornem svetu sklada ne bo predstavnika zaposlenih in da zakon s tem izloča aktivno populacijo oziroma bodoče upokojence. Štrukelj je opozoril, še da se na demografski sklad prenaša tudi 900 milijonov evrov zasebnih sredstev sklada javnih uslužbencev, ki ga upravlja Modra zavarovalnica, pri čemer pa zavarovanci ne bodo več imeli nadzora nad upravljanjem kot doslej. »Ta izguba nadzora je za javne uslužbence nesprejemljiva,« je poudaril.
 

Dobrodošle spremembe

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je pozdravil spremembe zakona, ki jih je na pobudo PKP sprejela koalicija, še vedno pa po njegovih besedah niso dovolj opredeljena merila za izbiro kandidatov za nadzorne svete družb, prav tako pa ostaja problem nedorečenosti glede razrešitev.

Andreja Zabret (LMŠ) je menila, da je zakon škodljiv in napovedala, da bodo izkoristili vse demokratične možnosti, da preprečijo uveljavitev tega zakona, četudi z referendumom.