Območje ekološke katastrofe v Hočah, kjer so za zdaj še neznani storilci na območju Pivole nad tamkajšnjim botaničnim vrtom kar v potok nelegalno odložili večje količine odpadnega oziroma grezničnega blata, si je danes ogledal poveljnik civilne zaščite
Srečko Šestan. Kot je povedal, bo o ugotovitvah v torek poročal predstavnikom okoljskega ministrstva.
Šestan je za STA po ogledu pojasnil, da je blato razloženo na vsaj dveh lokacijah, in to na precej zahtevnem terenu, kar bo zahtevalo veliko ročnega dela in daljši čas trajanja sanacije. Ob tem je za zdaj največja težava, ker morajo najprej najti primerno lokacijo za začasno odlaganje mešanice blata in zemlje ter kamenja pri načrtovanem strojnem čiščenju.
»To bo nemogoče ločiti in pomeni dodatno težavo pri sežigu materiala. Vendar je treba najprej očistiti, kar se da očistiti. Gre pa za 300 do 400 metrov dolgo območje ob potoku. Ocenjujemo, da gre za vsaj 200 kubičnih metrov materiala. Dodatna škoda je povzročena tudi v ribnikih botaničnega vrta, kjer so gojili različne redke rastline. Škodo tam je praktično nemogoče ovrednotiti,« je dejal Šestan.
Sanacija bo zagotovo draga, a Šestan ocene o tem za zdaj še nima. Najprej je po njegovem potrebno ugotoviti, kam lahko odpeljejo odpadke in koliko bo stalo njihovo uničenje. K temu pa bo treba dodati še delo, ki ga bo v glavnem moralo opraviti Vodno-gospodarsko podjetje (VGP) Drava Ptuj.
Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite RS. FOTO: Leon Vidic/Delo
Občina takšne sanacije finančno zagotovo ne bo zmogla, zato bo Šestan ob torkovem sestanku na ministrstvu za okolje predlagal, da skupaj najdejo primerno lokacijo za odlaganje in nekoga, ki bo poskrbel za uničenje, prav tako pa, da bi pripravili sanacijski program po zakonu o varstvu okolja, tako da bi nadzorno funkcijo pri sanaciji prevzelo pristojno ministrstvo.
Storilca za zdaj še niso odkrili, na Policijski upravi Maribor so za STA povedali, da še vedno poteka intenzivna preiskava. Hoški župan
Marko Soršak je za STA povedal, da za zdaj do onesnaženja pitne vode ni prišlo, bodo pa vztrajali pri tem, da odgovorni spremljajo stanje vode v njihovih zajetjih. Drugače je z zasebnim zajetjem vode v neposredni bližini, kjer so analize pokazale prisotnost snovi, ki jih v vodi ne bi smelo biti. Občina je prizadetim občanom pomagala s tem, da so izpraznili, očistili in dezinficirali zajetje, gasilci pa so jim pripeljali vodo.
FOTO: Občina Hoče-Slivnica
Tudi župan ne ve, koliko bo stala sanacija območja in kdo bo to plačal, trenutno se trudijo zlasti z iskanjem začasne lokacije za odvoz blata.
»Upam, da bodo vsi nasprotniki sežigalnic v Sloveniji končno tiho, saj mora Slovenija sama poskrbeti za svoje odpadke. Ne moremo biti večno odvisni od tujine, saj nekoč bodo vsi zaprli svoje meje in potem ne vem, kaj bomo naredili,« je še dodal Soršak.
Za monosežigalnice komunalnega blata sredstva tudi iz podnebnega sklada
Ministrstvo za okolje in prostor za problematiko komunalnega blata vidi rešitev v obliki monosežigalnic. Na lokalni ravni bi blato sušili, sežig pa bi potekal na regionalni ravni, je v pogovoru za STA prejšnji teden dejal okoljski minister Andrej Vizjak. Sredstva za postavitev infrastrukture so na voljo tudi v podnebnem skladu.
Komentarji