Serija ukrepov, ki zbujajo tudi pomisleke

Zakon o debirokratizaciji, ki ga je pripravil strateški svet Ivana Simiča, je vlada včeraj poslala v državni zbor. Že iz pripomb strokovnih služb in tudi predstavniških organizacij pa je razvidno, da sprejemanje omnibus zakona ne bo potekalo brez glasnih nasprotovanj, zato je med parlamentarno proceduro še pričakovati popravke, sicer bi lahko prišlo do novih administrativnih zapletov, pa tudi posegov v pravice posameznikov.

Največ prahu je doslej dvignila socialna kapica, ki ni debirokratizacijski predlog, a je eden od pomembnejših. S posegom v zakon o prispevkih za socialno varnost bi se nad mejo 6000 evrov bruto prispevki prenehali obračunavati. »Prepričani smo, da s tem ukrepom lahko v Sloveniji zadržimo najboljše in najbolj produktivne kadre, ki bodo prispevali k temu, da se bo celotna dodana vrednost slovenskega gospodarstva tudi dvignila,« je včeraj komentiral prvak NSi Matej Tonin, ki lahko pri nadaljnji parlamentarni proceduri računa na podporo v vrstah delodajalcev, ne pa tudi sindikatov, saj se po njihovem izničuje temeljni princip solidarnosti delovanja javnih blagajn.



Vlada v zakonodajnem gradivu pavšalno ocenjuje, da bo izpad javnofinančnih prihodkov v začetni fazi znašal od 40 do 50 milijonov evrov na leto – pozneje pa bi bil izpad manjši, saj bi k zaposlitvi v Sloveniji pritegnili nove fizične osebe –, medtem ko je na podlagi strukture zaposlenih v letu 2019 analitik Dela Karel Lipnik izračunal, da bi se prispevki v zdravstveno in pokojninsko blagajno zmanjšali za okoli 150 milijonov evrov, hkrati pa bi država pobrala približno 44 milijonov evrov več dohodnine.

Najverjetneje tudi zato SDS, SMC in NSi pri tem ukrepu v nasprotju s SNS ne bodo mogle računati na poslansko skupino Desusa, kjer so nam včeraj sporočili, da nasprotujejo uvedbi socialne kapice, ki jo prinaša predlog zakona o debirokratizaciji. Na vprašanje, ali s tem tudi pogojujejo svojo podporo drugim spremembam, pa pravijo, da se bodo morali o tem še pogovoriti.
 

Od ukinitve žigov do vročanja na e-pošto

Kaj sicer zakon o debirokratizaciji še prinaša? Ukinili bi žig in pisanje datuma z besedo na vročilnicah, namesto ministra bi lahko odločbe v posamičnih postopkih podpisovali vsi državni sekretarji, kot prekršek in delo na črno pa bi ukinili okoliščino, da podjetje nima vpisane šifre dejavnosti v svojih temeljnih aktih ...

Cilj je izboljšati poslovno okolje in stanje na področju administrativnih ovir, trdi vlada. FOTO: Blažž Samec/Delo

Ob pomislekih o pravnem varstvu kršiteljev je iz zakona o debirokratizaciji, ki smo ga uspeli pridobiti, vlada umaknila možnost, da bi po novem policisti lahko izdali plačilni nalog brez izjave kršitelja in brez opisa prekrška. Ni pa upoštevala svaril informacijske pooblaščenke in Zveze potrošnikov Slovenije, ki opozarjata, da vročanje na elektronski naslov posameznika, ki ni varen elektronski predal, ter z SMS sporočilom na mobilno številko nikakor nista primerna načina za vročanje uradnih pošiljk.

Tudi predvideno opcijsko izdajanje računov oziroma le na zahtevo, če stranka račun plača s kartico, vzbuja skrb tako obrtniških kot potrošniških organizacij, saj ima račun tudi dokazno vrednost, skupni plačani znesek pa po njihovem nikakor ne predstavlja relevantnih oziroma zadostnih informacij o transakciji.
 

Ob uradnem listu še uradni register

Poleg izbrisa dvestosedmih zakonodajnih predpisov, ki niso več v uporabi, pa bi večjo zakonodajno preglednost vlada Janeza Janše rada zagotovila z enotnim uradnim registrom, ki bi združeval vse zakone pravnega reda, ki veljajo na določeni dan. Kot lahko preberemo v zakonodajnem predlogu, osnovna enota slovenskega pravnega reda namreč naj ne bi bila več zakon kot celota, temveč posamezne zakonske določbe, ki se lahko spreminjajo ne le z novelo istega zakona in hkrati, temveč tudi z drugimi zakoni in v različnih trenutkih. To vlada dokazuje tudi s sprejemanjem takega interventnega zakona, s katerim posega v več drugih, zato pa prav njej sindikati očitajo povzročanje nepreglednosti.

Denar za vzpostavitev skorajda vzporedne dejavnosti uradnemu listu, ki bi ostal še naprej, bi vlada rada namenila iz sklada za okrevanje in odpornost. Vodenje registra bi prevzela gospodarska javna služba, način njenega izvajanja in kriterije za izbiro izvajalca pa bo vlada določila z uredbo.