Še Bocvana nas prehiteva v boju proti korupciji

Ljubljana – Slovenijo od elitne družbe »čistih držav«, kjer ni večjih težav s korupcijo in na čelu katere je Danska, še vedno loči več kot trideset mest. Napredka v boju proti korupciji ne beležimo že šest let. Lani smo si delili 34. mesto (od 180) z Bocvano, letos smo celo dve mesti za njo: na 36. mestu. Delimo si ga s Poljsko. Razlogi za slovenski »status quo« so sistemski.

Po indeksu zaznave korupcije sodeč, ki ga je danes objavil Transparency International Slovenija, je Slovenija z doseženimi 60 točkami od stotih in s 36. mestom od 180 še vedno zelo koruptivna država, ki se ji nikakor ne uspe učinkovito ločiti od »drevesa prevar«, na katerem so po podatkih Sandre Damijan, vodje Akademije za korporativno integriteto, samo lani odkrili 2690 primerov prevar, ki imajo korenine v 125 državah. Najpogostejša vrsta prevare je korupcija.

Vlada Mira Cerarja je »sistemski premik« v boju proti korupciji kot predlog zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pripravljala dve leti – od jeseni 2014 do poletja 2016. Januarja lani je bil predlog novele na vladi potrjen, poslanci v prejšnjem sklicu pa je niso obravnavali. »Zdaj je na potezi vlada Marjana Šarca,« pravi predsednica Transparency International Slovenija Alma Sedlar, ki premiera poziva, naj sistemski ukrepi za učinkovitejše preprečevanje korupcije, vključno z novim programom vlade za krepitev integritete in transparentnosti, postanejo prva vladna prioriteta. »Na celostno ureditev še vedno čakajo področja lobiranja, preprečevanja pojava vrtljivih vrat ter zaščite prijaviteljev oziroma žvižgačev,« dodaja Sedlarjeva. Iz vlade so sporočili, da je zakon o integriteti in preprečevanju korupcije vključen v normativni program dela vlade za leto 2019. Kot skrajni rok sprejetja je predviden 20. september.

Tudi Vid Tomić, generalni sekretar slovenskega Transparency International, vidi vzrok za slovensko stagnacijo v pomanjkanju resnih dolgoročnih politik: »Nobena vlada si preprečevanja korupcije ne postavi za prioriteto, prav tako ni dovolj politične volje za sprejetje etičnega kodeksa v državnem zboru.«

Danska je »najčistejša«, a ne tudi imuna za korupcijo

S povprečno oceno 66 bi tudi zahodno Evropo oziroma EU lahko šteli med učinkovite v boju proti korupciji, toda regijo, ki se ponaša z nekaterimi najboljšimi sistemi integritete v svetovnem merilu, na tem področju čaka še dolga pot. Pred korupcijo ni imuna niti Danska, ki se z 88 točkami uvršča na prvo mesto med državami – borkami proti korupciji. Medtem ko indeks zaznave korupcije kaže, da je danski javni sektor eden najčistejših v svetovnem merilu, danske težave s korupcijo dokazujejo nedavni škandali, v katere se je zapletla Banka Danske oziroma njena estonska podružnica, ki je v desetih letih uporabila več kot trideset različnih valut, da je oprala 200 milijard evrov. Po Tomićevem mnenju ima Evropa največji problem z dotokom denarja sumljivega izvora: »To je ena od zadev, ki jih bo v prihodnje treba reševati na ravni EU v kontekstu povezanosti korupcije s krizo demokracije in pritiski na civilno družbo.«

Avstrija najboljša od naših sosed

Primerjava indeksa zaznave korupcije in zagotavljanja prostora za delovanje civilne družbe kaže hitro slabšanje razmer. Najočitnejši primer je Madžarska, ki je od leta 2012 padla za devet točk. Po določenem napredku v Bolgariji in Romuniji je prvo pretresel korupcijski škandal, drugo pa protikorupcijski protesti. Poljska, ki jo EU preiskuje zaradi sistematičnih kršitev pravne države, je stagnirala. Nekoliko bolje sta uvrščeni naši južna in zahodna soseda Hrvaška (48 točk, 63. mesto) in Italija (52 točk, 57. mesto), najboljša v naši soseščini je Avstrija (76 točk, 17. mesto). Korupcija je še vedno najbolj razširjena na vojaških žariščih oziroma v nestabilnih državah, ugotavljajo v Transparency International: v Somaliji, Siriji, Južnem Sudanu, Jemnu in v Severni Koreji.