SDS očita računskemu sodišču uporabo dvojnih meril

Objava revizij računskega sodišča o pravilnosti poslovanja petih parlamentarnih strank in SLS v volilnem letu 2022, v katerih so med drugim ugotovili, da so imele skupaj za skoraj 6,5 milijona evrov prihodkov in za slabih deset milijonov evrov odhodkov, je vznemirila zlasti SDS, ki je edina dobila mnenje s pridržkom. Računskemu sodišču očita uporabo dvojnih meril.

Računsko sodišče je, kot smo poročali, ugotovilo, da največja opozicijska stranka leta 2022 ni poslovala skladno s predpisi v štirih primerih, med drugim v letnem poročilu ni razkrila vseh prispevkov fizičnih oseb, ki so v skupnem znesku 3186 evrov presegli povprečno bruto mesečno plačo, in ni poročala o prispevkih 31 fizičnih oseb, čeprav je seštevek nakazil vsake med njimi za redno poslovanje stranke presegal povprečno plačo, skupaj pa jih je bilo 123.888 evrov. Največ med njimi je prispevala Klavdija Snežič (13.500 evrov). Prav tako SDS ni razkrila nakazil, ki jih je prejela na podlagi sklepa o financiranju, v obliki tako imenovane funkcionarske članarine, piše v revizijskem poročilu. Po interpretaciji računskega sodišča ne glede na to, da se v notranjih aktih stranke imenuje funkcionarska članarina, po vsebini in pravni naravi ne gre za plačilo zneska, ki bi ustrezal pojmu članarine, temveč se kot dodatna članarina uvršča med prispevke fizičnih oseb. Opozorili pa so še na razmeroma visoko najemnino 940 evrov na mesec, ki jo stranka prejema za oddajo 16 kvadratnih metrov poslovnega prostora, s čimer bi lahko od fizične osebe prejela več od zakonske omejitve.

Pri SDS so se odzvali, da je podobne pomanjkljivosti, kot jih očitajo njim, računsko sodišče ugotovilo pri večini drugih strank, mnogo večje pa pri SD in GS, »a so jih pri oceni preprosto spregledali«, sami pa naj bi popravljalne ukrepe, h katerim so jih pozvali, že izvedli. Trdijo, da je pri sami oddaji poročila za leto 2022 prišlo do nenamerne napake zunanjega izvajalca računovodstva in zaradi nepravilnega delovanja aplikacije Ajpes, da pa niso zatajili nobene donacije. Vztrajajo, da so prispevki funkcionarjev SDS, ki jih računsko sodišče ima za donacije, po statutu stranke funkcionarska članarina v višini petih odstotkov od dohodka, ki jo poslanci in drugi funkcionarji plačujejo že 25 let. Za dovoljene donacije državljanov Slovenije, ki ne presegajo desetih povprečnih bruto mesečnih plač, pa da v nobenem primeru ni odgovorna stranka.

Pri poslovanju dveh koalicijskih strank pa je, po mnenju SDS, računsko sodišče ugotovilo ogromna odstopanja od normalnega poslovanja – SD očitajo za skoraj dva milijona evrov neplačanih obveznosti, Gibanju Svoboda pa, da je leta 2022, ko ni imelo nobenih virov prihodka in nepremičnine kot garancije, pridobilo milijonski kredit pri DBS. B. H.