Ljubljana – Šarčeva vlada je s soglasnim sprejetjem novele zakona o izvrševanju proračuna, ki jo je predlagal minister za finance Andrej Bertoncelj, presekala pokojninski prepir med ministroma in strankarskima veljakoma
Alenko Bratušek in
Karlom Erjavcem.
Minister za finance Andrej Bertoncelj je s soglasjem vlade dosegel pomembno zmago. FOTO: Matej Družnik/Delo
Kot določa novela, ki jo mora potrditi še državni zbor, bodo
prihodnje leto vsi upokojenci upravičeni do višjega letnega dodatka, ki pa bo odvisen od višine njihove pokojnine in uvrstitve v enega od petih razredov; največ, 437 evrov, bodo prejeli tisti z mesečno pokojnino do 470 evrov, vsi s pokojnino, višjo od 810 evrov, pa bodo upravičeni do 17 evrov dodatka.
Premier
Marjan Šarec je po včerajšnji seji vlade okrcal koalicijska partnerja, češ da »je trditi, da se samo ena stranka zavzema za upokojence, druge pa ne, precej pretenciozno,« in da »je bilo v preteklih dneh kar nekaj polemik in nerodnosti pri dogovarjanju med dvema partnerjema,« ob tem, da bi »morale vse stranke v vladi stremeti k temu, da bi vse državljanke in državljani živeli človeka dostojno življenje. Zato ne pristajam na to, kar bomo slišali v javnosti, kako so eni hoteli izboljšati status upokojencev, pa drugi niso bili za.«
Povračilo za Bandellija
FOTO: Igor Mali/Delo
Andraž Zorko iz Valicona ocenjuje, da je napeto koalicijsko dogajanje v zadnjih dneh zgolj manjša turbulenca na relaciji med Alenko Bratušek in Karlom Erjavcem. Ta je med drugim posledica Šarčevega ultimata Bratuškovi, da mora kohezijski minister Marko Bandelli oditi. »Že takrat sem trdil, da bo zagotovo sledilo neko povračilo, zahteve, napenjanje mišic,« razlaga analitik. Najprej je infrastrukturna ministrica zaostrila svoja stališča o izgradnji drugega tira, torej proti Madžarski oziroma stranki SMC, nato pri vprašanju upokojencev in Erjavcu. Na koncu je, včeraj, v slogu 'mnogo hrupa za nič' predlog novele zakona o izvrševanju proračuna soglasno podprla, njene poteze našteva Zorko.
»To je bila predstava za javnost. SAB kot majhna stranka ne more izstopiti iz vladne koalicije. Dobro se zavedajo, da se zaradi tega ne bi nič zgodilo, ker so pogrešljivi. Menim, da je šlo za mogoče malo obupan nastop, mogoče pa za neko nujno predstavo za volivce, da so sami pred sabo lahko ohranili svojo podobo.« Kot pravi, ima koalicija brez njih še vedno skritega asa v rokavu, in sicer
Levico, s katero ima še vedno dovolj glasov za vladanje.
Glede na število partnerjev v koaliciji Zorko pričakuje še več tovrstnih dogodkov. Vsi so namreč relativno majhni, nihče med njimi ni večinski, in vsak išče svoje mesto pod soncem. Vendar opozarja, da bodo vse napetosti v funkciji predstav za javnost, saj osnovno vezivno tkivo vladne koalicije ostaja bojazen pred novimi volitvami. »Dokler je ta strah močen, se koalicija ne bo spremenila. Nihče je ne bo zapustil, niti ne bo nihče nikogar iz nje izgnal,« napoveduje.
V igri imitacij zmagal Šarec
Celotno dogajanje je voda na mlin premieru. Pozicija je zanj, čeprav se morda sliši protislovno, zelo ugodna, ker lahko vlada, saj jih s koalicijskimi partnerji veže skupni interes proti predčasnim volitvam. Šarec je še vedno odličen imitator in igralec; natančno ve, kdaj in kako se mora oglasiti, s svojimi besedami udejanja neko novo politiko, razmišlja Zorko.
Pri tem ima v mislih to, kako zna premier presekati stare prakse, denimo odločnost glede Bandellija in Črnčeca. »Ne da se prestrašiti, ker dobro ve, da vsi, ki grozijo, grozijo kot brezzobi levi,« je slikovit analitik.
Šarec ima v vladi precej boljšo pozicijo, kot jo je imel v prejšnji Miro Cerar. Če bi se svojo SMC tedaj postavil proti partnerskima SD ali Desusu, bi vlada padla. Oba sta bila, ne glede na svojo majhnost, ključna, saj zavezništva izven koalicije ni bilo, Šarec pa se lahko zanese na Levico, še ugotavlja. Dokler se bosta Bratuškova in Erjavec gledala postrani, ker je Bratuškova zelo odkrito posegla v Erjavčevo upokojensko volilno bazo, bo premier »na varnem«, medtem ko bi lahko omenjena akterja, če bi se povezala proti vladi, povzročila njen padec.
A možnost za to je nična, je še prepričan Zorko, saj si vsi želijo ostati, kjer so, poleg tega pa Erjavec v tem trenutku ne bi preživel še enih volitev.
Bitka egov v koaliciji
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Politični analitik
Bogdan Biščak koalicijske odnose vidi malenkost drugače. Očitno je, da gre za resne napetosti znotraj koalicije, ki so bolj osebne kot vsebinske narave, za katere pa je bilo logično pričakovati, da jih bodo zakrpali. Prekmalu je še za koalicijsko krizo, vendar se bo tudi v nadaljevanju nasprotovanje med partnerji še povečevalo, zato dvomi, da bi Šarčeva vlada zdržala cel mandat.
»Če bo mandatar želel, da vlada obstane, se bo pri svojem delu moral bolj poglobiti – ni dovolj samo, da uravnava odnose med koalicijskimi partnerji in jim prepusti, da se dogovarjajo sami med sabo, moral se bo poglobiti v vsebino,« dodaja Biščak. Prepričan je, da premieru odločnosti ni nikoli manjkalo, ampak da mu manjka prav vsebina.
Čeprav meni, da je popolnoma prezgodaj za koalicijski razpad, meni, da se na neki točki »ljudje, ko se odnosi dovolj zaostrijo, nehajo bati predčasnih volitev«.
Vendar bi v tem trenutku tisti partner, ki bi povzročil vladni konec, na novih volitvah okoli vratu nosil mlinski kamen, še opisuje Biščak.
Komentarji