KPK o nesojenem Šarčevem 1,9-milijonskem šovu: Visoka korupcijska tveganja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v zvezi s sumi nepravilnosti pri javnem naročilu dokumentarne resničnostne TV-serije Vojak v akciji zaradi zaznanih korupcijskih tveganj ministrstvu za obrambo Marjana Šarca izdala več priporočil.

Čeprav je iz preteklih aktivnosti ministrstva za obrambo razvidno, da zamisel o TV-seriji oziroma konkretno javno naročilo ni bilo izdelano na pobudo tretjih oseb – edino popolno prijavo za 1,9 milijona evrov je oddal nekdanji pripadnik Slovenske vojske Luka Zorenč oziroma njegovo podjetje Akademija Ris –, pa bi po oceni KPK lahko ministrstvo za obrambo v fazi priprave javnega naročila postopalo bolj transparentno in sledljivo ter tako celotni predhodni postopek ustrezneje beležilo v dokumentih.

Ocenili so tudi, da zahtevana dokazila niso dovolj jasno opredeljena in da so določili presplošna merila za ocenjevanje. Obregnili so se tudi ob visoko ocenjeno vrednost projekta. 

Kot smo pisali, so že ustvarjalci ocenjevali, da so sami primerljive serije posneli za bistveno manj sredstev, to naj bi izkazoval tudi ocenjeni projekt zunanjega izvajalca ministrstva iz leta 2020. Prav tako je umanjkala odsotnost tržne analize pred samo izvedbo javnega naročila.

Okvirni predračun, ki smo ga na Delu pridobili lani oktobra, je pokazal, da je Zorenč predvideval, da bi ga sama produkcija stala le okoli 470 tisočakov, podoben znesek bi odpadel na predprodukcijo in postprodukcijo, največ, okoli 830.000 evrov, pa bi šlo za promocijo in predvajanje oddaje, ki bi jo zagotovil POP TV.

Razkrivamo vsebino dokumentov o preklicanem vojaškem šovu

Po burnem odzivu javnosti in tik pred pravnomočnostjo odločitve je Šarec sicer spremenil svojo odločitev in zavrnil vse ponudbe ter napovedal ponovitev postopka. A tudi v zvezi s tem je KPK zaznala tveganja: »Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko za isti predmet izvede nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. Če se bistvene okoliščine ne spremenijo, pa lahko ponovitev istega javnega naročila ustvarja videz, da bi naročnik lahko favoriziral ali želel favorizirati določenega ponudnika.«

Zaradi zaznanih nepravilnosti v povezavi s porabo javnih sredstev je KPK zadevo odstopila v pristojno obravnavo računskemu sodišču, v zvezi z morebitnim nasprotjem interesov zaradi domnevnih poznanstev med ponudnikom in uradnimi osebami ministrstva pa državni revizijski komisiji. 

KPK je sama postopek sicer ustavila, saj kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, nad katerim bedi, ni potrdila.

KPK ni potrdil kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zato je postopek ustavil. Je pa izdal več priporočil. FOTO: Črt Piksi/Delo