Sanje in poštenost, to je ključ do uspeha

Maja Štamol Droljc ni le uspešna oblikovalka z dih jemajočimi kolekcijami, ki oblači številne znane obraze. Je ženska, ki uživa pri svojem poklicu in ceni svoje dosežke, hkrati pa družinskega življenja ne podreja kariernemu uspehu.

Je srečna mamica dveh čudovitih deklic, ki sta ju z možem posvojila v Gvineji Bissau. Z možem aktivno pomagata tudi pri dobrodelni ustanovi Toka Toka Zani. V letu 2019 se je družinica odločila za nov pogumen korak, o katerem je spregovorila tudi z nami in o katerem lahko preberete v  intervjuju.

Maja Štamol Droljc je ponosna ambasadorka kampanje Huawei Ključ do uspeha je v tebi. Zaveda se, da je treba za uresničitev sanj vztrajati in marljivo delati ter verjeti vase tudi tedaj, ko drugi pričakujejo od nas kaj povsem drugega.

Imate tudi vi zanimivo življenjsko izkušnjo, ki vas je veliko naučila in treba do pravega uspeha? Se strinjate, da je ključ do uspeha v vas samih in da potrebujemo za pravi uspeh veliko več kot zgolj srečo?



Ste izjemno uspešna modna oblikovalka, ki s svojimi kroji oblačil laska ženski postavi, hkrati pa na rdečih preprogah številne znane osebnosti preobrazi v pravljično lepa bitja. Kateri je bil tisti trenutek, ko ste spoznali, da ste v svojem delu uspeli? Kako ste se ob tem počutili?
Za uspeh si štejem predvsem to, da mi je z vztrajnostjo, trdim delom, poštenim odnosom do strank in sodelavcev uspelo uresničiti svoje mladostne sanje in ustvariti blagovno znamko, ki je danes med najbolj prepoznavnimi v Sloveniji, na naše kreacije pa prisegajo tudi stranke zunaj naše dežele. Ob vsem tem čutim zadovoljstvo in srečo, da delam tisto, kar sem si želela.


Ste na svoji poti do uspeha kdaj naleteli na večje prepreke? Kako ste se lotili njihovega premagovanja?
Seveda so bile na poti do danes tudi prepreke, življenje te vedno preizkuša in ne gre vedno povsem gladko. Glede na to, da so me starši v mladosti usmerili v kemijo in da sem svoje sanje postati modna oblikovalka uresničevala ob delu, sem se na tej poti nekajkrat vprašala, ali naj se borim in vztrajam ali ostanem v varnem zavetju službe kot kemik. Pa vendar to ni v moji naravi, zato sem danes tukaj in sem modna oblikovalka, ki od svojega dela živi in ustvarja z ekipo redno zaposlenih sodelavk.

Kaj čutite do svojega dela in svojih kolekcij? Vam tudi po mnogih letih kreiranja, tipanja tkanin med prsti in poigravanja z detajli ob delu še vedno poje srce?
Večino časa pri delu še vedno uživam, saj sem kreativen človek, to je moj način življenja. Tu in tam pa se seveda zgodi tudi, da dan ni idealen, da ne gre tako, kot si želiš, da realizacija ideje na papirju v realnosti na uspe, da stranka od tebe želi nekaj, kar ti ni najbolj blizu, pa se moraš prilagoditi.

Zakaj menite, da vaše kolekcije žanjejo takšen uspeh? Se je morebiti na kakšni točki v vaši karieri zgodilo, da ste morali spremeniti taktiko? Da to, kako ste pristopali k delu do zdaj, ne gre več in ste se morali lotiti dela drugače?
Moj stil oblikovanja so čiste linije, poudarek na detajlih. Kreacije so ročno in kakovostno izdelane in ne nosijo letnice, kar pomeni, da jih naše stranke nosijo več let ter jih same spreminjajo in nadgrajujejo z različnimi modnimi dodatki. Vsako stranko osebno sprejmem, se ji posvetim in ji svetujem in glede na to, da se stranke vračajo ter prihajajo nove, je način dela verjetno pravi.

Pred leti ste se odločili za velik korak in posvojili eno hčerkico, nato še drugo. Kako to, da ste se odločili posvojiti temnopolti deklici?
Za posvojitev sva se z možem odločila, ker mi po naravni poti ni uspelo zanositi. Možnost posvojitve sva iskala po različnih državah, uspelo nama je v Gvineji Bissau. Odločitev, da posvojiva temnopolti deklici, je bila trezna in ne hipna odločitev. Pretehtala sva vse dejavnike za in proti, se pogovarjala z veliko temnopoltimi, ki živijo v Sloveniji, in danes sva srečna, da sva to odločitev sprejela.



Je posvojitev temnopoltega otroka zahteven in dolgotrajen postopek? Kako sta se z možem lotila tega? Sta naletela na morebitne težave, celo takšne, da sta za hip pomislila, da ne bo uspelo?
Vsaka posvojitev, tudi v Sloveniji, je postopek, ki zahteva veliko potrpežljivosti. Nama so bile očitno zvezde naklonjene, saj je šlo v obeh primerih tekoče in praktično brez zapletov.

Kako je posvojitev sprejela vaša okolica?
Odziv okolice je bil pozitiven in še vedno v večini primerov je. Se pa seveda zgodi tudi, da punci slišita kakšno opazko od sošolcev, ampak s pogovori to sproti rešujemo. Pravzaprav čutim, da sta ponosni na svoje korenine in opazkam samozavestno rečeta ne!


V kakšnem duhu vzgajate hčerkici? Zdi se, da sta čudovita mešanica vašega ustvarjalnega duha in temperamentnih afriških korenin. Želite, da dobro poznajo tudi svoje korenine in deželo, iz katere prihajata?
Od prvega skupnega dne v našem domu je Gvineja Bissau del nas. O vsem se odkrito pogovarjamo, nimamo skrivnosti. Fotografije naše afriške družine so na naših stenah, s sorodniki smo v stikih. Želiva si, da imata do svoje domovine in svojih mamic, bratcev, sestric in drugih sorodnikov lep odnos, da jim bosta kasneje tudi sami pomagali in jih obiskovali.



V letu 2019 je vašo družino zaznamoval prav poseben dogodek. Z možem sta se odločila, da hčerki spoznata svoji biološki mami. To je res velik korak, ki priča o vaši veličini. Nadvse pogumno, tudi tvegano. Kako to, da ste se odločili za nekaj takšnega? Vaju je bilo ob tem z možem strah?
To, da se bomo v Afriko vrnili, sva z možem vedela že ob prvem odhodu. Tam je del naše družine, s katero želimo ohranjati stike. Čakala sva le pravi trenutek oziroma pravo starost punc. Danes razumeta, kaj pomeni mamica, ki me je rodila, in kaj mamica, ki skrbi zame. Niti za trenutek naju ni bilo strah, da ta odločitev ni prava. Punci sta svoji mamici odlično sprejeli in obratno, kljub temu pa niti enkrat nista dajali občutka dvoma, kdo sta njuna starša in kje je njun dom.