Kočevje – V podjetju Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG), kjer gospodarijo z 21 odstotki vseh slovenskih gozdov, so lani ustvarili 66 milijonov evrov prihodkov in 11,4 milijona evrov čistega dobička. Prodali so 1,35 milijona kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov in v gozdni sklad, ki je prihodek državnega proračuna, vplačali 13 milijonov evrov.

V SiDG, kjer gospodarijo z 234.986 hektari gozdov, so lani imeli zaradi sanitarne sečnje v strukturi prodaje največ iglavcev – 65 odstotkov, čeprav bi po načrtih ta delež moral predstavljati 54 odstotkov. Cene iglavcev so bile 13 odstotkov nižje od pričakovanih zaradi razmer na evropskih trgih, kjer se podobno kot pri nas ukvarjajo z naravnimi ujmami, prenamnoženimi podlubniki in obsežnimi sanitarnimi sečnjami. »Za nami je uspešno leto, čeprav smo bili pod vplivom zaostrenih razmer na trgu in je sanitarna sečnja v državnih gozdovih predstavljala 48 odstotkov celotnega poseka, kar nekajkrat presega njen delež v letih brez naravnih ujm in gradacij podlubnikov,« pravi Zlatko Ficko, glavni direktor SiDG.
 

Ključni dobavitelj

Kljub temu je dobiček pred obdavčitvijo SiDG lani znašal 15,2 milijona evrov in je nekoliko presegel tistega iz leta 2018 (indeks 103), čeprav sta leti težko primerljivi, pravijo v SiDG. Leta 2018 so imeli zaradi vetroloma rekordno sečnjo v višini kar 1,5 milijonov kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov in rekordne prihodke v višini 77 milijonov evrov. »Zato so lanski prihodki kar 11 milijonov evrov nižji od rekordnega leta 2018 (indeks 86), medtem ko je bil poslovni izid iz poslovanja v 2019 nižji zgolj za dve odstotni točki v primerjavi s predhodnim letom,« pravijo v SiDG.

Poudarjajo, da so se uveljavili kot ključni dobavitelj domače lesnopredelovalne industrije. »Delež prodaje po dolgoročnih pogodbah, ki so bile v začetku leta 2018 podpisane s 161 kupci in pri katerih je obvezna lastna predelava gozdnih lesnih sortimentov, je v strukturi prodaje znašal kar 69 odstotkov,« pravijo v SiDG. Kupcem v tujino so prodali manj kot tri odstotke lesnih sortimentov oziroma surovino, za katero doma ni bilo zanimanja.
 

Posodobitev Snežnika

Med večjimi kupci je tudi hčerinsko podjetje Snežnik iz Kočevske Reke, kjer v prihodnjih dveh letih načrtujejo obsežne tehnološke posodobitve v žago, linijo za povezovanje in čeljenje paketov ter postavitev dveh novih sušilnic. Posodobitev Snežnika, pravijo v SiDG, je njihova prednostna naloga po predlogu strateškega načrta SiDG, ki je v usklajevanju na vladi.



Zadnja dva meseca so delali nemoteno oziroma so se prilagodili epidemiji. »Glede na težke razmere na trgu smo z letošnjo realizacijo v gozdni proizvodnji in prodajo lahko zelo zadovoljni,« povedo v SiDG, kjer so v prvih treh mesecih letos prodali 296.000 kubičnih metrov lesa in s tem skoraj dosegli plan. »V marcu smo posekali in spravili več kot 93.000 kubičnih metrov lesa, kar je 86 odstotkov plana, od tega smo z lastno gozdno proizvodnjo opravili deset odstotkov sečnje in spravila.«

V drugi polovici marca so zaznali vpliv epidemije in padec proizvodnje zaradi pomanjkanja delavcev pri njihovih izvajalcih sečnje in spravila, zmanjšala pa so se tudi naročila pri kupcih, tako da so začeli del lesa voziti v skladišča. »Zaloge v skladiščih so se do konca marca povečale na 8000 kubičnih metrov,« pravijo v SiDG, kjer poleg težav zaradi epidemije letos pričakujejo močne gradacije podlubnikov, kar bo zaradi sanitarne sečnje vplivalo na poslovne rezultate.