Evropski parlament je razglasil dobitnike nagrade državljan Evrope za leto 2023. Slovenski prejemnik je poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse.

Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko, je človek z veliko začetnico, človekoljub, prostovoljec in humanitarec po duši, so zapisali v obrazložitvi. Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov je pomagal pri premagovanju največjih ovir pri vzpostavitvi doma za otroke in urejanju nastanitvenega objekta. V Sloveniji je tako svoj drugi dom dobilo 120 ukrajinskih beguncev. Matere z mladoletnimi otroki so nameščeni v Postojni. Vsa skrb in koordinacija za njihov sprejem in namestitev sta bili na njegovih ramenih.

Njegova vloga koordinatorja med lokalnim okoljem, državnimi institucijami in uradom vlade je bila v začetku vojne nepogrešljiva tudi v drugih slovenskih občinah. Projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem predstavlja evropsko solidarnost in temelji na skupnih evropskih vrednotah. Projekt predstavlja tudi tesnejše povezovanje med evropskimi narodi in izkazuje veliko stopnjo solidarnosti državljanov EU do žrtev vojne v Ukrajini.

Sandi Curk se kot velik humanitarec samoiniciativno odziva tudi na druge tragične dogodke: v letih 1992–1995 je organiziral prihod in namestitev 2700 beguncev iz Bosne, leta 1997 pa namestitev tisoč beguncev s Kosova. V času največjega žledoloma v Sloveniji leta 2014, ko je 100.000 prebivalcev Notranjske ostalo brez elektrike, je organiziral reševanje obolelih in drugo nujno pomoč. Njegovo sodelovanje je bilo nepogrešljivo tudi ob nedavnih rušilnih potresih na Hrvaškem in v Turčiji.

Sandi Curk (v sredini). FOTO: Ljubo Vukelič/Civilna zaščita za Notranjsko

Slovenija je lahko ponosna na svoje ljudi

Sandi Curk je za Delo, ko smo ga prosili za komentar uglednega priznanja, najprej poudaril pomen skupnega dela, pomoči prostovoljcev, na katerih sloni tudi njegovo delo, in dejstva, da je ob naravnih in drugih nesrečah vedno na pomoč priskočila vsa lokalna in državna skupnost. »Brez pomoči celotne Primorske in Notranjske – v ti dve območji sem vpet –, ki sta skozi zgodovino odpirala vrata pomoči potrebnim, sam ne bi mogel dosti narediti. Če omenim samo zadnjo begunsko krizo – pomagala je tako prejšnja vlada Janeza Janše kot tudi sedanja Roberta Goloba. Slovenija, ki je bila tudi vremensko pogosto na udaru, spomnimo se samo lanskega požara na Krasu, brez ljudi, kakršne ima, omeniti je treba tudi evropske poslance, ne bi mogla storiti toliko, kot je.«

Curk je poudaril, da ima vsak evropski narod svojo kulturo, a da smo Slovenci v tem prostoru posebni glede humanosti in pomoči. Edina regija smo, ki nudi namestitev mladoletnim azilantom. »Postojnska vrata so se jim odprla, ko jih nihče drug ni hotel. Danes sobivajo z nami. Ampak del te zgodbe je vsak posameznik, ki je stopil zraven.«

Evropski parlament je izpostavil kar nekaj njegovih dosežkov. Curk sam se najbolj spominja vojne v Bosni, med katero je v Slovenijo prebegnilo tri tisoč ljudi. »Pomikali so se ob reki Savi, v rokah so imeli zgolj plastično vrečko in v njej svoje celotno življenje, svojo usodo, spomine na svoje starše, otroke in sosede, ki jih je vzela vojna. Nič drugega niso imeli, niti solza ni bilo več.« Danes, je še dodal, so ti ljudje moji someščani, vsi smo Evropejci. Po takšnih dogodkih, kot je bila vojna v Bosni, človek začne razmišljati o sebi in o lastnih vrednotah. 

Omenil je še lanski požar, v katerem so se na Krasu izkazali slovenski gasilci, in ukrajinske otroke, ki jih je po prihodu iz njihove v vojno vpete domovine pričakalo celotno mesto in jih sprejelo medse. S solznimi očmi so dali tem otrokom toplino in občutek varnosti, je dejal Curk. Upanje za Slovenijo torej obstaja. 

O nagradi

Evropski parlament vsako leto podeli nagrado državljan Evrope za nacionalne, čezmejne in vseevropske projekte, ki spodbujajo tesnejše povezovanje in sodelovanje med prebivalkami in prebivalci EU, pa tudi vrednote Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kot so dostojanstvo, enakost, solidarnost, pravičnost ter državljanske pravice in svoboščine. Med doslej nagrajenimi projekti so tudi takšni, ki so poudarjali socialne storitve in integracijo, izobraževanje, medkulturni dialog, umetnost in kulturo, varstvo okolja, zgodovinski spomin ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Kandidate lahko predlagajo poslanke in poslanci evropskega parlamenta, posamezniki, skupine ter organizacije civilne družbe. Sandija Curka je za prestižno nagrado predlagala evropska poslanka Ljudmila Novak ob podpori še šestih poslank in poslancev evropskega parlamenta iz Slovenije; Romane Tomc, Franca Bogoviča, Milana Brgleza, Matjaža Nemca, Irene Joveve in Klemna Grošlja.

Odbor za podelitev nagrade vsako leto s predlaganega seznama izbere do 50 dobitnikov, pri tem pa upošteva uravnoteženo geografsko porazdelitev ter zastopanost moških in žensk. Letos je evropski parlament razglasil 38 dobitnikov nagrade državljan Evrope iz 25 držav članic Evropske unije.

V preteklih letih so nagrado državljan Evrope prejeli: dr. Lovro Šturm in Društvo Simbioza; dr. Boris Pahor; Alojz Rebula in dr. Spomenka Hribar; Drago Jančar in Tomo Križnar; dr. Evgen Bavčar, Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) za program Starejši za starejše, Čebelarska zveza Slovenije, Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver ter Pravna mreža za varstvo demokracije.

Osrednja prireditev, na kateri bodo podeljene nagrade državljan Evrope za leto 2023, bo predvidoma 7. novembra v Bruslju.