S toplim vremenom spet na preži nevarni mali zajedavci

S toplejšim lepim vremenom so prišli na plan tudi klopi. Slovenija sodi med države z veliko možnostjo okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo mali zajedavci. Najpogostejša je lymska borelioza (LB), sledi ji klopni meningoencefalitis (KME), redkejši so primeri humane granulocitne anaplazmoze. Proti KME se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Tveganju za okužbo so izpostavljeni tako odrasli kot otroci.

Lani je bilo pri nas zabeleženih 52 primerov klopnega meningoencefalitisa (podatki so preliminirani), leto pred tem 187. Na pojavnost bolezni, ki jih prenašajo klopi, vplivajo številni dejavniki, kar se kaže v precejšnjih nihanjih med posameznimi leti – izpostavljenost ljudi klopom, ki je bila zaradi covida-19 v letu 2020 najbrž večja kot v preteklosti, je zato le eden od dejavnikov.

Velika večina bolnikov s KME potrebuje hospitalizacijo, so pojasnili v UKC Ljubljana, kjer so v zadnjih petih letih zdravili 70 odstotkov vseh bolnikov s to boleznijo pri nas. »Zaradi klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji umre manj kot en odstotek obolelih, pri približno petih odstotkih ostanejo trajne ohromitve, pri najmanj tretjini pa neprijetne težave, kot so motnje zaznavanja, nevropsihiatrične težave (apatija, razdražljivost, težave s spominom, zbranostjo in spanjem), glavoboli, težave s sluhom in/ali šumenje v ušesih, motnje koordinacije,« je povedal infektolog prof. dr. Franc Strle.

Pomen cepljenja

Tako imenovani postencefalitični sindrom lahko pomembno zmanjša kakovost življenja, zato strokovnjaki priporočajo cepljenje proti KME. Osnovno cepljenje zajema tri odmerke, prvi poživitveni odmerek sledi po treh letih, nato pa na pet let. Med letoma 2017 in 2021 je bilo pet zbolelih predhodno cepljenih proti KME, vendar ni znano, koliko doz so prejeli kot tudi ne datum zadnjega cepljenja.

Cepljenje proti KME je pri nas obvezno za vse, ki so pri delu ali praktičnem izobraževanju izpostavljeni okužbi. Od leta 2019 je v Sloveniji v program cepljenja uvedeno cepljenje za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo tri leta, in odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let. Infektologinja dr. Petra Bogovič je pojasnila, da je 14 dni po drugem odmerku osnovnega cepljenja zaščitenih približno 85 odstotkov oseb, po treh ali več odmerkih, danih v skladu s priporočili, pa je zaščitenih več kot 98 odstotkov oseb z normalno imunostjo.

Sezona klopov. INFOGRAFIKA: Delo

Ni smrtna, a lahko zagreni življenje

Nihajo tudi zabeleženi primeri lymske borelioze. Lani jih je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje 2935 – hospitaliziranih je bilo 100 ljudi –, leto prej 7496. Največ obolelih je bilo tako kot pri KME na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. Skorajda vse bolnike z lymsko boreliozo – cepljenje proti njej ni možno – v zadnjem desetletju obravnavajo ambulantno.

»Zaradi nje bolniki ne umirajo, lahko pa posledice bolezni, ki se največkrat kažejo z glavoboli, utrujenostjo, bolečinami v mišicah in sklepih, težavami z zbranostjo, razmišljanjem in pomnjenjem, zelo zagrenijo življenje. Dolgotrajne težave ima približno pet odstotkov bolnikov po kožni spremembi (potujoči eritem, erythema migrans) in približno 20 odstotkov tistih, pri katerih je bilo v sklopu bolezni prizadeto živčevje,« je dodal infektolog prof. dr. Franc Strle.

Okužbo z boreliozo lahko prepoznamo po značilni rdečini, ki se lahko na telesu pojavi šele več tednov po ugrizu klopa. Pri klopnem meningoencefalitisu pa se od sedem do štirinajst dni po vbodu klopa lahko pojavi kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja od dva do štiri dni, spremljajo jo utrujenost, glavobol in bolečine v mišicah, nato sledi kratko obdobje brez simptomov. Po njem se pojavijo znaki prizadetosti osrednjega živčevja, kot so visoka vročina, hud glavobol, slabost, bruhanje, nezavest, včasih nastopi celo smrt.

Slovenija je eno izmed naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa, s podnebnimi spremembami so se klopi pojavili tudi tam, kjer jih v preteklosti ni bilo, na primer v više ležečih predelih. FOTO: Jure Eržen/Delo

Slovenija je eno izmed naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa, s podnebnimi spremembami so se klopi pojavili tudi tam, kjer jih v preteklosti ni bilo, na primer v više ležečih predelih. Najboljša zaščita pred malimi zajedavci ostaja preventivno ravnanje – dolge hlače in rokavi svetlih barv, da klopa lažje opazimo, ter zaprta obutev. Pred gibanjem v naravi se namažimo z repelenti, ki odganjajo klope, če ga pri pregledu telesa opazimo, ga čim prej previdno odstranimo.

Pomembno je tudi preprečevanje alimentarne okužbe z uživanjem toplotno pravilno obdelanega mleka in mlečnih izdelkov – virus KME se namreč lahko prenaša tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka kužne živine.