S krompirjem kmetje letos nimajo krompirja

Ljubljana – Letina krompirja bo zaradi slabih vremenskih razmer manjša in slabša kot lani. Suša in vročina sta razredčili pridelek po vsej Evropi, zato so se cene jedilnega krompirja zvišale. Povsod, le v Sloveniji ne, kjer so cene primerjalno najnižje.

Lani, ko je bilo v Evropi v istem obdobju dva milijona ton presežkov krompirja, in je bil dober tudi pridelek v Sloveniji, so trgovci slovenskim pridelovalcem za kilogram krompirja ponujali 30 centov, letos jim zanj odštevajo le 21 centov. Ko kmetje od tega zneska odštejejo stroške prevoza in gajbic, jim ostane le še 16 centov za kilogram, kar po besedah enega največjih pridelovalcev krompirja Silva Šlambergerja ne zadostuje niti za pokritje stroškov pridelave.

»V letih, ko je krompirja preveč, so cene nizke in pridelovalci komaj pokrijejo proizvodne stroške, v letih, ko ga primanjkuje, pa s krompirjem lahko kar nekaj zaslužijo, in dolgoročno se jim pridelava izplača. Pri nas pa se že nekaj let zapored dogaja, da ob nizkih cenah krompirja v tujini nepogodbeni presežki zbijajo cene krompirja doma, ob višjih cenah v tujini pa se cene doma tudi ne zvišajo; jeseni hitro padajo, trgovci ponudijo takšne pogoje, kot jih, pridelovalci pa jih pogosto sprejmejo, verjetno tudi zato, ker ne poznajo razmer na trgu. Dolgoročno to seveda uničuje proizvodnjo krompirja pri nas, kar se vidi tudi v številkah. Površine, posejane s krompirjem, se zmanjšujejo,« pravi dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
 

Težave s sodelovanjem

»V Mercatorju so pred mesecem dni rekli, da bodo kupovali samo slovenski krompir. Seveda ga bodo, saj ima najnižjo ceno na trgu,« nekoliko cinično pove David Homar iz Kmetijske zadruge Cerklje, kjer na leto odkupijo okoli tisoč ton krompirja. Trgovske verige so najpomembnejši partner pridelovalcev krompirja, predvsem večjih, vendar bi morale biti prijaznejše do doma pridelanega in ne vsiljevati akcijskih cen vsaj takrat, ko pridelki doma in v Evropi niso visoki in krompirja primanjkuje, pritrjuje Miro Jenko, direktor zadruge in predsednik združenja pridelovalcev krompirja GIZ Krompir.



Namen februarja lani ustanovljenega združenja, v katerega so se povezale tri kmetijske zadruge, poleg cerkljanske KZ Krka in KZ Sloga Kranj, ter devet večjih pridelovalcev, je, da bi se pridelovalci krompirja »spoznali, prepoznali pripadnost svojemu cehu in povezano sodelovali na strokovnem področju, pri proizvodnji in trženju«. Glavni cilj je enoten nastop na trgu, a Jenko je realen in ocenjuje, da pridelovalci krompirja še niso sposobni upoštevati dogovorov. »V fazi, v kakršni smo danes, želimo samo pošteno obravnavo trgovcev, potrošnike pa želimo ozavestiti, da bo krompir letos dražji, ker ga je manj.« V združenju bodo slovenski izvor krompirja promovirali z označevanjem embalaže z znakom slovenska pridelava oziroma GIZ Krompir.
 

Če bi kmetje imeli skladišča ...

Težko je reči, da je slovenski krompir kakovostnejši od uvoženega, saj je treba poznati merila za ocenjevanje kakovosti, je previden Jenko. »Lahko pa rečem, da je naš krompir dober, pridelava pa je dovolj nadzorovana; uporabljena so le sredstva, ki so v EU dovoljena. Še več, marsikatera, ki jih EU dovoljuje, pri nas niso dovoljena.«



Krivda, da se slovenski krompir, ki ga bo verjetno zmanjkalo že januarja, prodaja po tako nizki ceni, pa je tudi na strani pridelovalcev. »Le nekaj boljših, ki jim je v zadnjih 15 letih uspelo povečati proizvodnjo, ima ustrezna skladišča, drugi ne, zato so krompir primorani prodati čim prej in po skoraj vsaki ceni,« ponazori Dolničar. Letos, ko so imeli veliko težav s plesnijo – zato je več vnetja gomoljev, ki se bodo slabše in manj časa skladiščili –, je to še bolj izrazito. Pridelovalce pokritizira tudi Jenko: »Ne moreš samo jokati in od drugih členov v verigi pričakovati, da bodo skrbeli zate, tudi sam moraš narediti ustrezne korake. Nekateri so že šli v pravo smer, drugi še ne. Če bi imeli hladilnice in skladišča, bi krompir precej lažje prodali pozneje in po višji ceni.«
 

Rast industrije čipsa in ocvrtega krompirja

V Sloveniji krompirja za predelavo, razen za domače potrebe, nimamo, večino ga uvozimo. Leta 2016 smo ga uvozili za 14,5 milijona evrov (12.743 ton), od tega največ termično obdelanega zamrznjenega krompirja za ocvrti krompir in čips. Poraba krompirja v Sloveniji se že več let zmanjšuje – leta 2000 ga je odrasli prebivalec pojedel 90 kilogramov, lani le še 68 –, a proizvodnja pada še hitreje, pravi Dolničar.



Letos so ga pridelovalci posejali na 3000 hektarih, včasih deset- ali večkrat več. »Krompir je delovno in finančno intenzivna poljščina. Včasih je bilo veliko majhnih pridelovalcev, danes ljudje krompirja ročno niso pripravljeni ali ne zmorejo spravljati. Povečuje se proizvodnja pri večjih, specializiranih pridelovalcih, kar je običajno tudi v tujini. A v Sloveniji imamo bolj butično proizvodnjo.«

Po ocenah Mira ima okoli osem pridelovalcev s krompirjem posejanih 40 in več hektarov površin, sledi močna skupina pridelovalcev z več kot desetimi hektari, izginjajo pa tisti s hektarom ali dvema, a količinsko še vedno pomenijo velik delež pridelave krompirja, pa tudi tržni so. Peter Dolničar napoveduje, da bo krompir v prihodnosti rezal kruh predvsem večjim pridelovalcem, vendar se bodo morali tudi ti, če bodo želeli boljše razmere, bolj povezati in skupno nastopiti na trgu.