S kavcijo nad smetarske lobije

V Evropi je deset držav že uzakonilo kavcijski sistem za embalažo za pijačo, v dodatnih petnajstih državah je deležen politične podpore, šesterica o kavcijskem sistemu razpravlja, v Sloveniji pa so odločevalcem na državi zakonodajni predlog, kako vzpostaviti učinkovit kavcijski sistem, posredovali nevladniki iz Eko kroga. Predlog predvideva nekaj »manjših« popravkov zakona o varstvu okolja (ZVO-2), a na ministrstvu za okolje (Mop) pravijo, da bo »prvi cilj ločenega zbiranja odpadnih plastenk do leta 2025 možno doseči ob obstoječem sistemu«.

Kavcijski sistemi v Evropi. INFOGRAFIKA: Gm/Delo

Če pa bi se cilj oddaljeval, bo treba sprejeti drugačne sistemske rešitve, kar »je po vsej verjetnosti uvedba kavcijskega sistema«, se strinja tudi Mop. Po njihovem imamo glede na rezultate in vzpostavljen sistem ločenega zbiranja »še nekoliko časa, da to ugotovimo«. Ločeno zbiranje odpadnih plastenk in pločevink po sistemu od vrat do vrat je po podatkih Mopa zdaj zagotovljeno za dobre tri četrtine prebivalcev.

Poleg tega, dodajajo, je »podlaga za vzpostavitev kavcij že zakonsko urejena«. Kot pojasnjujejo, v Sloveniji »že vrsto let uspešno deluje kavcijski sistem za vračljivo embalažo«: »Kavcijske vrednosti so na prostovoljni osnovi sprejeli Združenje za trgovino, Združenje za turizem in gostinstvo ter Združenje za agroživilstvo pri GZS in so določene z uzancami pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže.« Nobene ovire ni, nadaljujejo, da »uzance ne bi bile sklenjene tudi za drugo embalažo, če bi se proizvajalci bolj množično odločali za embaliranje izdelkov v vračljivo embalažo«.

Ena družba ima več podpore

Na Mopu, kjer se sklicujejo na lansko preliminarno raziskavo ravnanja z odpadnimi plastenkami pijač, pravijo, da smo v analiziranem letu 2019 glede na plastenke, dane na trg, ločeno zbrali med 63 in 89 odstotkov odpadnih plastenk. Sicer pa občani po njihovem zaradi nižjih cen še vedno raje posegamo po enakih izdelkih v nekavcijski embalaži. Verjetno k takšni odločitvi, menijo, prispeva tudi to, da je treba kavcijsko embalažo vrniti v trgovino, nekavcijsko pa se zavrže v zabojnik pred domačim pragom. Zaradi vsega tega in nizkih cen nove embalaže po njihovem tudi proizvajalci niso pretirano zainteresirani za pakiranje blaga široke potrošnje v kavcijsko embalažo.

Univerzalnih kavcijskih deset centov

Uvajanje kavcijskega sistema je sicer spodbudila evropska direktiva o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, sprejeta v 2019, po kateri bodo morale države do 2030 ločeno zbrati 90 odstotkov plastenk. Predlog Eko kroga, ki je nastal ob pomoči pravnika Aljoše Petka iz PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, po ocenah predsednika Eko kroga Uroša Macerla izpolnjuje vse kriterije, da poenoti politiko in da ga podpre tudi javnost. Ocena temelji na anketi Eko kroga, ki je o kavcijskem sistemu povprašal 1900 ljudi in ti so ga 99-odstotno podprli.

Uroš Macerl, kmet in okoljevarstvenik. FOTO: Jožže Suhadolnik

Poleg popravkov v ZVO-2 so v Eko krogu in PIC-u oblikovali tudi predlog nove uredbe o kavcijskem sistemu za embalažo pijač. Ta sistem pri nas, trdijo, nikoli ni zaživel zaradi »pomanjkljive ureditve«. Petek je pravno pregledal kavcijske sisteme petih primerljivih držav, posebej pa izpostavil Litvo z »univerzalnim« kavcijskim zneskom v višini 10 centov. Kot pojasnjuje, ta ne sme biti tako visok, »da spodbuja preveliko stimulacijo pri potrošnikih ali celo vodi do kraje ali potvarjanja embalaže«, ne sme pa biti niti tako nizek, da »ne bi stimuliral ljudi, da embalažo vrnemo na zbirno mesto«.

Macerl je prepričan, da bi z »njihovim« kavcijskim sistemom »posekali tudi lovke smetarskim lobijem in okoljskemu kriminalu«.