Neomejen dostop | že od 14,99€
RTV Slovenija bo, kot vse kaže, v prihodnje leto vstopila brez potrjenega programsko-poslovnega načrta (PPN). Na zadnji seji sveta zavoda letos, ki je sklicana za ponedeljek, te točke na dnevnem redu namreč ni. To pa pomeni, da RTV Slovenija v novo leto vstopa – še zdaleč ne prvič – s financiranjem po dvanajstinah.
Predsednica uprave Natalija Gorščak, ki RTV Slovenija s polnim mandatom vodi zadnje tri mesece, pravi, da je uprava predlog že predložila svetu, ki pa ga ne bo obravnaval pred začetkom leta 2025. »Pričakujemo, da bo svet RTV Slovenija programsko-poslovni načrt za leto 2025 obravnaval na svoji naslednji seji januarja,« napoveduje.
Predsednik sveta zavoda Goran Forbici za pojasnila v zadnjih dneh ni bil dosegljiv. Od njega sicer dodatna pojasnila o tako imenovanih obveznih usmeritvah upravi, ki so jih podali glede konkretnih oddaj in njihove vsebine v PPN, pričakujejo tudi zaposleni na RTV Slovenija. Prepričani so, da so svetniki s tem presegli svoja pooblastila. »V zakonu ni podlage za izdajo obveznih usmeritev,« so opozorili.
Da ima uprava RTV Slovenija težave zaradi priprave PPN – omejujejo jih predvsem finance –, je sicer znano že dolgo, saj bi se izkupiček višjega RTV-prispevka lahko precej hitro znižal ob dogovorjenem zvišanju plač v javnem sektorju. Do zdaj se ta v primeru RTV Slovenija namreč ni pokrival iz državnega proračuna. Ali bo tokrat drugače, ni znano. Prav tako ne, ali bo upravi uspelo prepričati finančnega ministra Klemna Boštjančiča, da jim prek vladnega urada za narodnosti ohrani stoodstotno sofinanciranje radijskih in televizijskih programov za italijansko in madžarsko narodno skupnost, ki je veljalo zadnji dve leti. Pred tem je bilo sofinanciranje le 18-odstotno.
Seveda pa vodstvo in javnost pričakujeta veliko tudi od sprememb zakona o RTV Slovenija, ki jih je vlada napovedala sočasno ob odločitvi, da RTV-prispevek uskladijo za deset odstotkov. »Potrebne so organizacijske spremembe, ki pa zahtevajo zakonodajne spremembe. Zelo pomembno je, da smo soglasno sprejeli tako izhodišča kot tudi odlok,« je takrat napovedala ministrica za kulturo Asta Vrečko in nadaljevala, da se bodo izhodišč lotili v treh sklopih: spremembe upravljanja, uvedba notranje revizije ter razmislek o javni in tržni vrednosti. Na vprašanje, kako daleč so s spremembami zakona o RTV Slovenija in ali se te nanašajo tudi na vprašanje načina financiranja RTV Slovenija, na ministrstvu za kulturo niso odgovorili. Naj bi jih pa vsaj del po naših informacijah že usklajevali.
Ker je zadnja novela o RTV Slovenija – o njej še vedno presoja tudi ustavno sodišče – predvidela različno dolge mandate članom sveta zavoda, da bi se dolgoročno lahko ohranila kontinuiteta, bo prvi polovici z žrebom določenih svetnikov mandat potekel že v prihodnjem letu. To so predstavnik madžarske narodne skupnosti Robert Požonec, italijanske narodne skupnosti Andrea Bartole, predstavnika zaposlenih na RTV Slovenija Janez Pirc in Boštjan Ogris, predstavnik sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja Gaja Brecelj, NSIOS Andreja Trtnik, predstavnika nacionalnega sveta za kulturo Aleš Novak in Igor Prassel ter predstavnik SAZU Tadej Troha.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji