Rokavica gre na mizo, politična korektnost pa v predal

Obramboslovec Klemen Grošelj ocenjuje, da po zmagi Donalda Trumpa na ameriških volitvah Evropo čaka vrsta resnih izzivov na številnih področjih, kot glavna zmagovalca teh volitev pa vidi Indijo in Vietnam.

Če gre ocenjevati po Trumpovih napovedih, gre na globalni ravni najprej pričakovati blokado Svetovne trgovinske organizacije, ki ji bodo sledile trgovinske vojne, meni Grošelj. »Kar smo videli v prvem Trumpovem mandatu, bomo zdaj spremljali na potenco. Prepričan sem, da Trump ne bo želel dajati varnostnih zagotovil Evropi, če v zameno za to ne bo dobil kaj konkretnega. Močno dvomim, da se bo kar umaknil iz Nata oziroma iz Evrope, bodo pa ZDA pod Trumpom svojo obrambno pomoč nudile bolj po sistemu daj-dam. Torej bo z določeno državo sklenil nekakšen varnostni sporazum in v zameno za to iztržil nekaj, s čimer se bo lahko pohvalil svojim volivcem. Nata ne bo zapustil, ga bo pa poskušal marginalizirati, sočasno pa bo naredil vse, da čim bolj monetizira ameriško vojaško moč,« ocenjuje sogovornik.

Po njegovem prepričanju ZDA pod Trumpom zagotovo ne bo v interesu dobro delujoč notranji evropski trg, prav tako jim ni v interesu, da bi Evropska unija bila zmožna izvesti načrtovane skupne nabave obrambnih in vojaških sistemov, sploh ne na način, s katerim bi se ognili ameriški vojaški industriji.

Donald Trump se vrača v Belo hišo. FOTO: Brian Snyder/Reuters

Trumpov protekcionizem bo Evropo prisilil v razmislek

Protekcionizem, s katerim želi Trump ščititi interese svojega gospodarstva, bo veliko stal Evropo in jo bo prisilil v razmislek, kako v prihodnje urediti svoje odnose s Kitajsko, ki je Evropi obenem partnerica in tekmica tako na gospodarskem kot na obrambnem področju. »Po moji oceni bo Indija največja zmagovalka nove svetovne ureditve, vsi bodo želeli sklepati partnerstva z Indijo. Drugi veliki zmagovalec pa je Vietnam, kamor že zdaj številne zahodne družbe selijo svojo proizvodnjo. Skratka, nič več ne bomo načelni, če smo sploh še kaj bili, v ospredje bo prišla pragmatičnost,« pravi Grošelj.

Zagotovo največji izziv za Evropo bo vprašanje prihodnosti Ukrajine, ki se bo z ustavitvijo ameriške vojaške pomoči odprlo v vsej svoji brutalnosti. Po sogovornikovem prepričanju bomo na vzhodu stare celine dobili mir, ki ne bo ne mir in ne vojna. To pa je za EU, ki je že začela širitveni proces proti Ukrajini, neka povsem nova in neznana situacija, saj v državi, kjer ni ne miru in ne vojne, zlahka zavlada vojaška diktatura. Kako v takšnih razmerah peljati širitveni proces, se sprašuje Grošelj.

Obisk pri Bidnu Sloveniji ne more škoditi

Zmaga Trumpa je velika zmaga za tako imenovano črno internacionalo v Evropi, v kateri se dobro počutijo evropski avtokrati od Recepa Tayipa Erdoğana in Viktorja Orbána do Aleksandra Vučića in Roberta Fica. Ker je znana Trumpova naklonjenost zamisli o trgovanju z ozemlji in ker je jasno, kam na Balkanu pelje morebitno spreminjanje meja, se Grošelj boji izbruha najbolj črnih scenarijev na vnetljivem Balkanu.

Čeprav o vojni ne želi govoriti, je prepričan, da je od 90. let znanje o upravljanju konfliktov različnih intenzitet na tujih ozemljih pri vseh svetovnih velesilah tako napredovalo, da si ni težko predstavljati, da bi tudi morebitne spopade na Balkanu psi vojne v obliki raznih najemniških korporacij znali z obema rokama zagrabiti v prid svojih naročnikov. To pa nikakor ni dobra novica za Slovenijo, neposredno sosedo Balkana.

Grošelj ne verjame, da nedavni obisk slovenskega premierja Roberta Goloba pri predsedniku Joeju Bidnu lahko Sloveniji kakorkoli škodi pod Trumpom. Vendar pa zmaga Trumpa in njegovega diskurza lahko pomeni, da bo prihodnja predvolilna kampanja v Sloveniji bistveno bolj ostra in zelo daleč od nekakšne politične korektnosti. »Politična korektnost v predvolilnih debatah gre zagotovo v predal. In v predalu bo ostala vse do takrat, ko bodo volivci spoznali, da tudi politična nekorektnost sama od sebe ne rešuje njihovih življenjskih težav,« dodaja Grošelj.