Robert Šumi: »Preventiva je precej močnejša kot represija«

Ljubljana – Na čelo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) dr. Robert Šumi prihaja iz policijskih vrst, kjer je zasnoval sistem preprečevanja korupcije in do zdaj vodil center za raziskovanje in socialne veščine na policijski akademiji. Svoje pristojnosti znotraj policije je nasledniku predal včeraj, danes ga čaka seznanitev s tekočimi posli, ta teden pa načrtuje kolegij z obema namestnikoma in vodji, kjer se bodo dogovorili o nadaljnjem poteku dela. Če je le mogoče, na daljavo, še doda.


 

KPK je bila institucija, katere mnenja so bila odmevna, sprožala so spremembe, tudi v političnem prostoru. Kje se je po vašem mnenju zgodil preobrat, ko je začela javnost izgubljati tudi svojo verodostojnost?

Morda je bil napačen tudi vtis javnosti, kakšna je vloga KPK. Sam jo vidim kot zelo pomemben državni organ, ki ima prvenstveno preventivno in nadzorstveno vlogo, ni pa to organ preiskovanja in pregona. To ni policija ali tožilstvo. KPK je tista, ki ob pridobljeni visoki stopnji zaupanja dobiva informacije, ko pa je zbranih toliko informacij, da gre za sum storitve kaznivega dejanja, o tem obvesti tožilstvo ali policijo. Tudi zato se je v javnosti verjetno razvila oznaka brezzobega tigra, saj je prevladal občutek, da bo KPK postopke izvedla do konca, kar pa ni njena vloga. Njega vloga je opozarjanje na stvari, ki so alarmantne, in predlagati izboljšave. Z jasnimi stališči, da so merila za vse enaka ter da se odgovornost začne na vrhu, višje kot si na družbeni lestvici, večjo odgovornost imaš. Ne le za ljudi, ki jih vodiš, ampak za širši družbeni kontekst.

Poleg tega je sodišče razveljavilo nekaj mnenj KPK, ki so bila sprejeta še pod nekdanjim predsednikom Goranom Klemenčičem. Iz sodb je razvidno, da je treba posameznikom zagotoviti pravno varstvo v postopkih pred KPK. V sedanji zakonodaji pa to ni določeno in naloga zakonodajalca je – to predlog sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ureja –, da to uredi. To se mi zdi prav. Tudi te razveljavitve mnenj so verjetno spodbudile občutek, da KPK ne more ukrepati.
 

»S preventivnim delovanjem je treba začeti že pri predšolskih in šolskih otrocih.« FOTO: Voranc Vogel

Opozarjanje javnosti, pravite. Torej lahko večkrat pričakujemo vaše javne pozive?

Drži, pa ne samo moje, ampak tudi mojih sodelavcev. Krepitev integritete je zelo pomembna, prvi korak je notranja konsolidacija KPK – najbrž sicer položaj ni tako alarmanten, kot se prikazuje, verjamem, da je velika večina zaposlenih usposobljenih profesionalcev, ki želi delati dobro –, nato sledi povezovanje z drugimi državnimi organi, ki so pristojni za integriteto, in upam, da tudi sodelovanje z ministrstvom za izobraževanje, saj je s preventivnim delovanjem treba začeti že pri predšolskih in šolskih otrocih. Ves čas pa je treba komunicirati tudi s celotno javnostjo. Stanje ni tako slabo, kot se zdi. To kažejo tudi raziskave. Če posameznike vprašamo, ali je prisotna korupcija, vsak odgovori da, a v naslednjih odgovorih, ko jih vprašamo, ali so bili temu priča oziroma so tako ravnali, pa velika večina odgovori nikalno. Še zdaleč ne moremo biti zadovoljni, a javnosti je treba dati tudi sporočilo, da smo na pravi poti in da lahko napredujemo, ne čez noč, ampak dolgoročno. Da bomo prihodnjim generacijam pustili boljše izhodišče. Preventiva je zato precej močnejša kot represija, ta je sicer nujna, a to pomeni, da ne odpravljaš vzroka, ampak se ukvarjaš že s posledicami. Vloga komisije pa je, da se ukvarja z vzroki.
 

Ste nekaj tega napredka zaznali tudi v zelo burnem odzivu javnosti, ko je uprava za javna plačila (UJP) začasno nehala posredovati podatke o izvedenih transakcijah, ki so objavljeni v aplikaciji Erar? UJP je s posredovanjem nato spet začela.

Gotovo je leta 2020 slovenska javnost bolj občutljiva, kot je bila. Že sama javnost podatkov je namreč pomembna podlaga za krepitev integritete ter preprečevanja neetičnosti in korupcije. Ta občutljivost je tudi verjetno vzrok za odziv javnosti, saj Erar združuje – v prihodnje naj bi še bolj – podatke o porabi javnega denarja, v katere lahko vpogledujejo vsi. In ne glede na to, da je situacija alarmantna, ni bilo razprave, ali je to pomembno ali ne. Ker je pomembno. Nujno zaradi vidika pravne države, transparentnosti in integritete. Ne bi sicer obsojal in ne vidim teorij zarote za tem.
 

Nakupi zaščitne in zdravstvene opreme v tem obdobju tudi zaradi že ugotovljenih nepravilnosti v preteklosti, na primer pri nakupu ograje na meji, vzbujajo dvome. Je poraba javnega denarja nekaj, kar more biti fokus KPK?

Gotovo. Ob netransparentnosti so v veliko večji meri mogoče različne interpretacije in tudi zato morajo biti postopki javni in transparentni. Ko pa gre za naročila, ki niso javna, na primer vojaška oprema, so predmet posebnih postopkov, ki pa jih lahko nadzira zakonodajna veja oblasti. Gotovo je treba razumeti tudi takšne postopke. A če vlada zavzame stališče, da bo delovala transparentno in odgovorno z visoko stopnjo integritete, potem se krepi tudi zaupanje vanjo. In enako velja tudi za vse druge državne organe.
 

S 1. aprilom bo vodenje KPK prevzel dosedanji vodja centra za raziskovanje in socialne veščine na policijski akademiji ter docent na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru Robert Šumi. FOTO: Jure Eržen

Vsaj do konca epidemije je pričakovati, da bo dolgo pričakovana novela zakon o integriteti in preprečevanju korupcije čakala v parlamentarni proceduri.

Kot sem seznanjen z zadnjo različico, menim, da gre osnutek večinoma v pravo smer, imam le nekaj pomislekov, ki so bolj tehnične narave (kdo je za kaj pristojen), medtem ko gre, na primer, ureditev pravnega varstva in poenotenja v pravo smer. S tem KPK končno dobiva pravo mesto v družbi, in sicer preventivo nadzorno funkcijo. Ne vem pa, ali ima sedanja pozicija enak pogled glede zakona. Upam, da bo novela prej ali slej sprejeta, saj postopek traja že več let in ne nazadnje je nastopil trenutek, da se zagotovijo potrebna sredstva, tudi za nevladne organizacije. Tudi če bi KPK rada financirala nevladne organizacije, zdaj nima sredstev za to. Upam, da bo država to razumela, ker za toliko denarja pa spet ne gre. V tem duhu bom poskušal predstaviti preventivno delovanje, ki je kratkoročno neotipljivo, dolgoročno pa zelo učinkovito.
 

Kaj je najbolj ključno za krepitev integritete, je to prav zgled vodilnih?

Višje ko si nad družbeni lestvici, večjo odgovornost imaš, ne zgolj moč odločanja, to je pravzaprav osnovno vodilo integritete. Da se tega zavedaš in delaš, tako kot govoriš, ter govoriš, kot misliš. Da si skladen sam s sabo. To je nasprotje od oportunizma. Je zelo težko, a je vredno. Integriteta je sicer ideal, ki ga ne moreš doseči. Vsak od nas pa se mu po svojih močeh lahko čim bolj približa.
Profesionalizem KPK in tudi vseh drugih državnih organov ne pomeni samo zakonitega in strokovnega delovanja, ampak tudi etičnost in način, kako to delo opravljaš. Etičnost se začne z dober dan in nasvidenje, z bontonom, vse skupaj pa je profesionalizem. Naša družba je tu gotovo naredila korak naprej od osamosvojitve. Morda je to od znotraj, ko smo razočarani nad dnevnimi informacijami, težko opaziti, a s kritično distanco je mogoče videti, da je bil narejen korak naprej.