Pod žarometom: Robert Šumi bi KPK vodil s svojim zgledom

Petinštiridesetletni Robert Šumi, ki ga bo predsednik republike predvidoma v nekaj dneh imenoval za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), prihaja iz policijskih vrst. In morda prav zato večkrat ponovi, da pred represijo zagovarja preventivo. Tudi o KPK ne razmišlja kot o brezzobem tigru. »Možno je biti učinkovit; to sem počel s sodelavci v zadnjih letih, ko smo izpeljali veliko dobrih projektov, pa niso temeljili na represiji,« vztraja.

Na področju krepitve integritete in preprečevanja korupcije ter drugih oblik neetičnosti je deloval večino časa na policiji, kjer se je zaposlil leta 1993. Po pridobitvi naziva univerzitetni diplomirani varstvoslovec leta 2006 – kasneje je magistriral in doktoriral na fakulteti za družbene vede – je izkušnje s tega področja najprej pridobival na kranjski policijski upravi. Med letoma 2008 in 2010 je vodil delovno skupino za krepitev integritete policistov na ravni celotne policije, od leta 2011 je predsednik odbora za integriteto in etiko v policiji, ki deluje kot posvetovalno telo generalnega direktorja policije. Med sodelavci je pustil vtis predanega svojemu poklicu, celo deloholika.

Somentor pri njegovi doktorski nalogi Branko Lobnikar pravi, da mu je gotovo treba priznati, da je aktivnosti na področju krepitve integritete ter preprečevanje korupcije dobro vpeljal v sistem slovenske policije. Kot ključno pa izpostavlja tudi njegovo razumevanje protikorupcijske komisije, ki je namenjena predvsem preventivnemu in šele nato nadzorstvenem delovanju. Tudi nekdanji sodelavec iz policijskih vrst Simon Slokan poudarja, da je njuno delovanje temeljilo predvsem na ozaveščanju, kaj integriteta je in kako jo živeti. »Prepričan sem, da je pravi človek za to zgodbo, tako po strokovnih kot osebnostnih referencah,« meni.

V Transparency International Slovenia (TI) – Šumi je tudi bivši podpredsednik in član upravnega odbora – pričakujejo, da bo KPK z njim na čelu okrepila svoj položaj v družbi in s svojim delom še več prispevala k boju proti korupciji v Sloveniji. Za izboljšanje stanja po večletni stagnaciji na tem področju, kar kažejo mednarodne primerjave in ugotovitve nekaterih institucij, je po navedbah generalnega sekretarja TI Slovenia Vida Tomića nujna močna KPK, zato bo naloga novega vodstva nedvomno krepitev ugleda in učinkovitosti delovanja komisije. Pričakujejo še, da bo novi predsednik, ki naj bi nasledil Borisa Štefaneca po izteku mandata 31. marca, bolj dovzeten za sodelovanje z akterji civilne družbe in bo v njih videl partnerja, s katerim lahko dosega te cilje. Med njimi so še vedno tudi prenova zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je že v parlamentarnem postopku, prenos evropske direktive o žvižgačih ter prenova resolucije o preprečevanju korupcije.

Svojih bodočih sodelavcev Robert Šumi osebno še ne pozna, a pravi, da je po njegovih izkušnjah možno sodelovati z vsakomer. »Zelo pomembno je, da je v komisiji dobro razpoloženje, ki je predpogoj za delo. Če so aktivnosti na področju krepitve integritete v javnosti sprejete kot dobre, je to tudi predpogoj za krepitev ugleda institucije in zaupanje javnosti v njeno delo,« še meni Šumi, ki verjame v vodenje z lastnim zgledom.
Barbara Eržen