Računsko sodišče: Zakon o STA je pomanjkljiv

Računsko sodišče je danes ugotovilo, da pristojni vladni organi in Slovenska tiskovna agencija (STA) niso bili učinkoviti pri zagotavljanju pogojev za učinkovito opravljanje javne službe informiranja, predvsem zaradi nedorečenosti in nejasnosti zakona o STA ter podlag za primerno financiranje javne službe, ki pa jo je STA opravljala tudi, ko ji Ukom ni plačeval.

»STA naj bi kot nacionalna tiskovna agencija v okviru javne službe informiranja zagotavljala splošni servis medijem, s čimer naj bi bilo zagotovljeno informiranje različnih javnosti. Vendar pa je Zakon o Slovenski tiskovni agenciji javno službo informiranja opredelil zelo omejeno, in sicer zgolj kot informiranje javnosti v obliki povzetkov novic, besedil, prirejenih za radijske novice, in fotografij z najpomembnejših dogodkov,« so zapisali in dodali, da zakon sicer določa, da STA v okviru tržne dejavnosti pripravlja razširjene novinarske vsebine, vendar pa teh storitev ne opredeli.

»Ker storitve javne službe informiranja v zakonu niso bile natančno opredeljene, jih v praksi tudi ni bilo mogoče enoznačno ločevati od storitev tržne dejavnosti. Posledično ni bilo zagotovljeno izhodišče za enotno, ponovljivo in pregledno razmejevanje stroškov, odhodkov in prihodkov na javno službo informiranja in tržno dejavnost,« so še navedli v poročilu

»Ureditev storitev javne službe informiranja in tržne dejavnosti v zakonu tako dopušča prekrivanje financiranja različnih dejavnosti iz proračunskih sredstev, kar je v nasprotju z evropskimi pravili za državne pomoči, takšno nadomestilo pa lahko pomeni nezdružljivo državno pomoč,« so opozorili revizorji.

STA: Revizijsko poročilo je ključna usmeritev

V STA so objavo revizijskega poročila računskega sodišča označili kot eno ključnih usmeritev za pripravo novega zakona o STA in zagotovitev ustreznih pogojev za neodvisno delovanje družbe. S tem bi se končalo tudi razreševanje problematike financiranja, »ki je žalostni vrhunec dosegla v 2020 in 2021 z dvakratno prekinitvijo financiranja«.

»Takratno dogajanje je ogrozilo obstoj tiskovne agencije. K njenemu preživetju pa je ključno prispevala odmevna kampanja zbiranja donacij za STA pod imenom Za obSTAnek, ki jo je izvedlo Društvo novinarjev Slovenije, podprl pa velik del novinarskih organizacij, aktivov, medijev in nenazadnje javnosti. K rešitvi problematike je tedaj aktivno pozivala EU, celotno dogajanje pa je med drugim botrovalo tudi nastanku evropskega akta o svobodi medijev (EMFA),« so spomnili na agenciji.

Osrednji element poročila je priprava novega zakona o STA

Zato jih veseli, da se pomena tega dogajanja ter nacionalne tiskovne agencije nasploh zaveda tudi Računsko sodišče, ki je na naslovno stran revizijskega poročila simbolno uvrstilo tudi nekatere slogane iz kampanje Za obSTAnek. »Prav tako nas veseli, da računsko sodišče priznava STA, da je zagotavljala stalno (ažurno), celovito, točno in objektivno informiranje javnosti tudi v letih 2020 in 2021, ko je Ukom ustavil financiranje javne službe,« so zapisali.

Izpostavili so, da je STA »aktivno in konstruktivno sodelovala v postopku revizije, enako bo pristopila tudi k pripravi odzivnega poročila in izvedbi popravljalnih ukrepov«. Priprave teh se je lotila že pred samo objavo revizijskega poročila, osrednji element popravljalnih ukrepov pa je priprava novega zakona o STA, ki naj bi prinesel odpravo pomanjkljivosti obstoječega zakona, ki jih ugotavlja tudi računsko sodišče, so sporočili in dodali, da aktualni zakon o STA »ne določa natančno vsebine in načina določitve obsega (števila) storitev javne službe informiranja, kar pomeni, da z zakonom niso bili zagotovljeni osnovni pogoji za določitev preglednega izračuna primernega nadomestila za financiranje javne službe informiranja«.

»Pomen celovite sistemske rešitve je toliko večji ob dejstvu, da je Evropska komisija glede državnih pomoči pripoznala, da STA opravlja svojo dejavnost na trgu, kjer ni ustrezne komercialne baze medijskih strank, ki bi omogočala izključno komercialno delovanje agencije,« so navedli.

Vlada bi morala spoštovati zakonodajne rešitve, ne pa ustaviti financiranja

Dejstvo, da je sodišče na prvo mesto seznama popravljalnih ukrepov postavilo prav spremembe zakona o STA, pa po mnenju agencije tudi »nazorno nakazuje, da je bil pristop vlade v letih 2020 in 2021 neustrezen: reševanja problematike bi se morala lotiti s pripravo in nato spoštovanjem ustreznih zakonodajnih rešitev, ne pa z ustavitvijo financiranja, ki je prvič doslej ogrozila delovanje STA in s tem enega ključnih stebrov slovenskega medijskega prostora«.

Računsko sodišče je v poročilu sicer izrazilo tudi pomislek, da zaradi pomanjkljivosti sistemske ureditve in nejasnosti njenega financiranja v reviziji ni bilo mogoče izključiti možnosti, da se storitve tržne dejavnosti v določenem obsegu financirajo tudi iz proračunskih sredstev. A na STA ponavljajo, da do tega ni prihajalo. »Ravno obratno – STA že vrsto let s svojim aktivnim delom na trgu krije tudi del tistih stroškov javne službe, ki bi jih sicer morala država,« so še navedli v odzivu.