Reševalni čolni na novem pomolu za varnejšo plovbo

Slovenska država si z vlaganji v razvoj pomorskega znanja na različne načine trudi investirati v pomorstvo, saj želi ostati vpeta v mednarodno ponudbo visoko kvalificiranih pomorščakov. Ob letošnjem dnevu pomorstva sta Fakulteta za pomorstvo in promet in Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran predstavili nov pomol in sodobno opremo za reševanje, ki je pogoj za izobraževanje pomorščakov po evropskih standardih. Velika pridobitev za šolo in fakulteto je stala nekaj čez 1,5 milijona evrov.

Tako je videti rešilni čoln na sohi, ki ga z vitli spustijo v morje. FOTO: Boris Šuligoj

Že leta 2008 je Evropska agencija za pomorsko varnost ugotovila, da srednja pomorska šol in fakulteta za pomorstvo v Portorožu ne izpolnjujeta standardov kakovosti v skladu z evropsko direktivo ter da v državi nimamo primerne opreme za usposabljanje za reševanje in preživetje na morju.

Če obeh pomanjkljivosti ne bi odpravili, bi  ta evropska agencija (EMSA) šolam preklicala dovoljenje za izdajo mednarodnih certifikatov o ustrezni mednarodni usposobljenosti slovenskih pomorščakov. Zato sta šola in fakulteta študente in dijake vozili vsako šolsko leto v Bakar in na Reko, da so vsaj tam opravili najnujnejše tečaje usposabljanja za reševanje na morju.

Mladi pomorščaki bodo še v tem šolskem letu vadili spuščanje rešilnih čolnov v morje. FOTO: Boris Šuligoj

Pomol kot potapljajoča se ladja

Šele leta 2016 so se tri ministrstva (za šolstvo, za visoko šolstvo in znanost ter ministrstvo za infrastrukturo) s tripartitno pogodbo dogovorili o skupnem projektu za gradnjo centra za usposabljanje reševanja in preživetja na morju pri Čolnarni Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu. Leta 2018 so območje morskega dna najprej začeli raziskovati  podvodni arheologi podvodnega arheološkega konzorcija. Leta 2020 so delavci Grafista po projektih koprskega biroja GLG najprej rekonstruirali stari kamniti pomol, kasneje pa še dogradili podaljšani pomol, na katerega so lani delavci ljubljanskega podjetja IMEXA namestili učno opremo za reševanje na morju.

Center za reševanje in usposabljanje pred Bernardinom je tudi trn v peti nekaterim civilnim gibanjem. FOTO: Boris Šuligoj

»Gre za opremo, ki je identična tistim na ladjah. Namestili smo tri vrste reševalnih čolnov. Tu je postavljeno ogrodje za reševalni čoln, ki ga s prostim padom spustijo v morje (varnostno precej zahteven sistem reševanja, ki ga uporabijo le v izjemnih razmerah, ko je treba hitro zapustiti ladjo, pri tem pa skrbno zavarovati ljudi v takem čolnu, da se ne ranijo ob spustu).  V drugih dveh primerih gre za čolne, ki jih  s soh v morje spustijo z vitli in jeklenicami. Naši dijaki so doslej hodili na usposabljanje v Bakar, zdaj bodo na teh reševalnih čolnih vadili vsako leto. Začeli bodo že v tem šolskem letu,« je povedal Borut Butinar, ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran, na kateri je vpisanih 520 dijakov, od tega na pomorski in elektro šoli 270 dijakov. Prihodnje šolsko leto pa bodo vpisali še zelo povpraševan program računalništva.

Center za reševanje in usposabljanje na novem pomolu pred Čolnarno Fakultete za pomorstvo in promet Portorož. FOTO: Boris Šuligoj

Dekan Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani dr. Peter Vidmar pa je povedal, da bodo uporabno dovoljenje pridobili maja, saj morajo opraviti še nekaj manjših del. »To je pomembna investicija v pomorstvo, primerljiva  s Centrom za nadzor prometa in upravljanje ladij v kriznih razmerah, ki so ga na koprski Upravi RS za pomorstvo odprli leta 2021. Takih projektov mora biti čim več, saj z njimi dokazujemo, da vlagamo v pomorstvo in v pomorske kadre.

Rešilni čoln na pomolu bo posnemal položaj potapljajoče se ladje. FOTO: Boris Šuligoj

Evropski ladjarji takoj zaposlijo evropske pomorščake

Evropski ladjarji danes vse bolj iščejo evropske pomorščake. V preteklosti so vsi ladjarji zaposlovali predvsem Filipince in Kitajce, ker so iskali cenejšo delovno silo, trend pa se je zadnja leta obrnil. V pomorskem gospodarstvu so namreč spoznali, da so na ta način ostali brez pomorsko podkovanih kadrov, ki jih močno potrebuje logistično gospodarstvo tudi na kopnem. Kitajskih in filipinskih kadrov na kopnem ne zaposlujejo ravno pogosto in prihaja do pomanjkanja strokovnega, izkušenega kadra. Iskani so tako pri vodenju terminalov, v pristaniščih, v agencijah, špedicijah, inšpekcijskih službah, v upravah za pomorstvo ... Teh strokovnjakov primanjkuje povsod v EU. Na naši fakulteti vsako leto diplomira 20 navtikov in 8 strojnikov, to je relativno malo in je posledica negativnih trendov v preteklih 20 letih. Naši kadri nimajo težav z zaposlovanjem, saj smo vzpostavili neposredne stike z večjimi evropskimi ladjarji, kot sta tudi nemška Peter Döhle in Bernhard  Schulte,« je povedal dekan fakultete za pomorstvo.

Med rešilnimi čolni je tudi precej zahteven in nevaren sistem, s katerim spustijo čoln v morje s prostim padom. Le da tukaj ni tako visoko, kot je na pravih ladjah. FOTO: Boris Šuligoj

Novi center za usposabljanje in reševanje na morju ne bo zgolj popravil ugleda šole in fakultete, temveč bo na voljo tudi redno zaposlenim pomorščakom, ki morajo tečaj reševanja obnavljati vsakih pet let. Zato jim teh tečajev ne bo več treba opravljati v tujini.

Vse več praktičnega znanja v učilnice in predavalnice

Na fakulteti za pomorstvo letos in naslednja leta posodabljajo tudi učilnice s simulatorji za vodenje ladij in veliki simulator, pri čemer je najdragocenejša izdelava ustreznih IT programov. Poleg tega povsem na novo urejajo delavnico, v katero postopoma nameščajo posamezne elemente ladijske strojnice. Najprej so postavili tri pomožne motorje, ki so jih dobili z vojaške ladje Triglav. Dodaten izziv Fakultete za pomorstvo in promet je, da bi na fakulteti uredili še simulator ladijskih dvigal, saj jim je Luka Koper podarila kabino in sedež, zdaj bodo morali poskrbeti še za primeren 3D simulator za usposabljanje upravljanja takih dvigal.