Možina: Prirast bolnikov bo zadel marsikatero urgentno ambulanto

Vodja Internistične prve pomoči dr. Hugon Možina in prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, sta na tiskovni konferenci, katere posnetek si lahko ogledate spodaj, pojasnila, zakaj na Urgenci UKCL pričakujejo večje obremenitve. Problematiko smo opisali v današnjem članku.

Zdravstveni dom Ljubljana (ZDL) je UKC Ljubljana obvestil, da bo od prvega septembra 2022 Splošna nujna medicinska pomoč (SNMP) spremenila dosedanji način dela. Posledica te spremembe bo verjetno dodatni pritisk na že preobremenjene urgentne ambulante UKCL: Internistično prvo pomoč, ambulanto za urgentna kirurška obolenja, urgentno ambulanto Infekcijske in Nevrološke klinike.

Možina je v uvodu pojasnil, da zaradi spremembe načina dela SNMP pričakujejo nekoliko povečan dotok bolnikov v preostale urgentne ambulante. »Za zdaj še ne vemo točno, koliko tega bo in koliko težav bo, vseeno pa pričakujemo, da bo na določene dni, ki so bolj obremenjeni, povečano število bolnikov, podaljšana bosta obravnava in čakanje. Vsi nujni in življenjsko ogroženi bolniki bodo obravnavani tako kot prej. Daljše čakanje in obravnava bo predvsem pri tistih, ki niso toliko ogroženi. A za zdaj lahko zgolj preračunavamo, koliko takih bolnikov bo, ne vemo pa točnega števila. Videli bomo v prihodnjih dneh. Kolegi na SNMP so se potrudili in bodo delali triažo bolnikov s pomočjo zdravnika, ki bo racionalno usmerjal bolnike v ustrezne ambulante. Pričakujemo, da število preusmerjenih pacientov v preostale urgentne ambulante ne bo tako hudo veliko, kot je na prvi pogled. Ne vemo pa, kako v resnici bo.«

Po Možinovih besedah bo prirast bolnikov zadel marsikatero urgentno ambulanto. »Verjetno bomo na Internistični prvi pomoči imeli teh bolnikov največ, več bolnikov pa pričakujejo tudi v urgentnih ambulantah, ki niso tukaj, v centralnem urgentnem bloku; in sicer na Infekcijski in Nevrološki kliniki.«

V nadaljevanju je opisal, kako bo obravnava bolnika potekala po novem: »Bolnik z bolečino v prsnem košu, ki ni prav tipična in ni srčni infarkt in so ga prej na SNMP obravnavali do konca, včasih smo ob tem sodelovali, bo zdaj po triaži usmerjen k nam.«

Povprečna čakalna doba na urgenci UKC je zdaj resda uro in pol, a je problem na določene dni in ure, ko se lahko podaljša tudi prek devet ur, je dejal Možina. »Res je, da so nujni pacienti obravnavani takoj, tisti manj nujni pa žal ne.« In za slednje bo zdaj torej le še slabše.

Ključen problem za zgornje stanje je po Možinovih besedah v spremenjenem financiranju, ki je ljubljanskemu zdravstvenemu domu povzročilo finančno luknjo. »Ker z raznimi pozivi niso uspeli doseči sprememb, so se morali organizirati, kot so se.«

Predstojnica Infekcijske klinike Lejko Zupančeva je pojasnila, da njihova klinika sprejema paciente iz širše regije, ne samo iz ožje ljubljanske. Območje, ki ga pokrivajo, šteje približno milijon prebivalcev. Imajo tudi otroško urgenco, ki v sezoni gripe sprejme do 40 otrok na dan. »Smo specialistična ambulanta, ne splošna, zato nas skrbi, kakšen delež bolnikov, ki jih je prej obravnaval SNMP, bo zdaj odpadel na našo kliniko. Nekaj takih bolnikov bo gotovo; npr. bolnik, ki težko diha in kašlja, bolnik z vročino, ki ima drisko in bi ga morda prej pogledali na SNMP, kjer bi ugotovili, da potrebuje samo infuzijo, potem bi lahko šel domov, bo zdaj prišel k nam. K nam bodo verjetno zdaj preusmerjeni tudi bolniki z vročino, ki ne bodo šli na nevrološko kliniko. Tako rekoč vse mikrobiološke preiskave se bodo delale pri nas, čeprav tega dogovora še nimamo.«

Glavni razlog, ki jim povzroča skrbi, je po besedah Lejko Zupančeve prostorska stiska. »Tisti, ki ste že videli našo sprejemno ambulanto, veste, da imamo mikroskopsko majhne čakalnice in hodnik, na katerem so včasih ljudje čakali na pregled ali izvide. Zdaj tega ne moremo več imeti, ker moramo ločiti covidne in necovidne paciente. Danes zjutraj smo npr. imeli pet covidnih pacientov, ki so jih morali nekje izolirati.«

Na oddelkih se soočajo z drugim problemom: pomanjkanjem postelj. Zaradi potreb iz naslova covida in dejstva, da pri njih zaradi energetske sanacije zdaj gostuje intenzivna terapija, so ostali brez 40 postelj. Zato je jasno, da je 'obrat' precej počasen, srečujejo pa se kot vse stroke s težkimi in zamujenimi stanji, z bolniki, ki so ogroženi in res potrebujejo hospitalizacijo. Te pa so potem dolge, je pojasnjevala predstojnica.

Ukrep, ki ga bomo morali sprejeti, je, da bodo bolniki, napoteni k njim, čakali na pregled na urgenci, saj na infekcijski kliniki nimajo kje čakati. »Upamo, da se bo vseeno našel neki dogovor, da se te stvari ne bodo čez noč spreminjale.« Če drži ocena, da bi lahko sprememba delovanja SNMP pomenila do 30 odstotkov višjo obremenitev drugih urgentnih ambulant, Lejkova priznava, da tega ne bodo zmogli.

V UKCL se bodo novemu načinu dela prilagodili, vendar zaradi pričakovanih večjih obremenitev prosijo bolnike in svojce za potrpežljivost in razumevanje.

O predvidenih spremembah so obvestili zdravstvene domove, ki napotujejo bolnike v urgentne ambulante UKCL. Prosijo jih, naj napotene bolnike opozorijo na pričakovane daljše čase obravnav.

Obravnava poškodb bo kot doslej potekala brez napotnic v enoti za poškodbe Urgentnega kirurškega bloka UKCL.

Nič več podvajanj obravnav in preiskav

Iz ljubljanskega ZD so sporočili, da se z novim načinom dela SNMP za bolnike nespreminja nič. »Sprejem bolnikov na urgenci v Ljubljani bo od 1. 9. 2022 tako kot doslej potekal v Splošni nujni medicinski pomoči ZD Ljubljana (SNMP). Po triaži oziroma opredelitvi nujnosti bolnika, s strani triažne medicinske sestre in zdravnika, pa bodo zelo bolni pacienti takoj preusmerjeni v UKC Ljubljana. Doslej smo vse paciente obravnavali v SNMP-ju, najbolj bolni so bili nato napoteni v UKC Ljubljana, kjer so morali skozi ponovni triažni postopek in dodatno obravnavo. Z novim načinom dela bo huje bolnim pacientom omogočena hitrejša pot do zaključene obravnave, odpusta v domačo oskrbo ali sprejema v bolnišnico, saj jim bo prihranjena najprej obravnava na SNMP in nato še obravnava v UKC Ljubljana, kot je to veljalo do zdaj, ko je bila za huje bolne (rumena kategorija) obravnava dvostopenjska. Vsi pacienti bodo obravnavani v skladu s strokovnimi priporočili,« so zapisali v ZD Ljubljana.

Sprememba je torej v tem, da bodo bolj ogroženi in nujni bolniki že takoj obravnavani pri ustreznem specialistu in ne zaporedno pri več zdravnikih, preden pridejo do tistega specialista, ki ga potrebujejo, to pa je v nujnih stanjih izjemnega pomena, so še sporočili. »Bolniki se bodo izognili dvojnemu (ali celo trojnemu) čakanju na pregled in izvide pri različnih zdravnikih in podvajanju različnih diagnostičnih preiskav. Bolnika tako postavljamo v središče obravnave. ZD Ljubljana bo v enoti SNMP enako kot doslej opravljal vse storitve, ki jih je dolžan izvajati in bo zagotavljal čim hitrejšo in ustrezno oskrbo pacientom, ki iščejo pomoč na SNMP-ju. Noben življenjsko ogrožen pacient ne bo ostal brez takojšnje zdravstvene storitve. Skupni čakalni čas posameznega pacienta (prej v SNMP-ju in nato v UKC Ljubljana ali s triažo takoj preusmerjen v UKC Ljubljana) se ne bi smel podaljšati.«

V ZD Ljubljana podpirajo odločitev UKC Ljubljana o prilagoditvi organizacije dela in so prepričani, da bodo ustrezno izvajali program, ki so ga glede nujnih bolnikov dolžni izvajati v obsegu in na način, kot jim je določen. »Kot terciarna ustanova imajo veliko znanja in strokovnosti, da bodo vsi huje bolni dobili takojšnjo oskrbo, počakali pa bodo tisti bolniki, ki to glede na triažni postopek lahko. V ZD Ljubljana zaradi velikega pomanjkanja kadra lahko zagotavljamo storitve v obsegu, ki ga pogodbeno moramo ter kadrovsko in strokovno zmoremo. Prav tako podvajanje pregledov in triažiranja ni v našem skupnem interesu, saj si za naše bolnike vsi želimo zagotavljati hitro in strokovno ustrezno obravnavo.«

ZD Ljubljana oziroma enota SNMP pa je tako kot doslej pripravljena priskočiti na pomoč, v kolikor bi UKC Ljubljana izrazil tovrstno potrebo in željo, dokler v celoti ne prilagodijo dela.

Odziv ministrstva

Ministrstvo za zdravje je UKC Ljubljana že v sredo v dopisu pozvalo, da se zaradi predvidenih težav ob napovedani novi organizaciji dela s strani ZD Ljubljana, z ZDL ponovno dogovorijo glede sodelovanja na področju razširjene obravnave pacientov in definirajo finančne obveznosti UKC Ljubljana do ZDL. Ministrstvo je UKC Ljubljana ponudilo tudi ustrezno strokovno pomoč pri realizaciji oziroma ureditvi tega področja.

Navedbe, da so za takšno organizacijo dela podlage v Splošnem dogovoru za leto 2022 in Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2022, ne držijo. Podlage so v pogodbenih programih, ki jih imata oba zavoda sklenjena z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in v Pravilniku o službi nujne medicinske pomoči.

Pojasniti velja, da je bilo v okviru Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2022 dokončno urejeno razmerje med obema zavodoma, kot tudi ustrezni programi za izvajanje NMP na terenu in za izvajanje enote za hitre preglede v rednem delovnem času. Poleg tega je bila izvedena tudi širitev programa triaža in sprejem za ZDL, so sporočili z ministrstva.

Način izvajanja službe NMP v urgentnih centrih po državi  sicer praviloma poteka na podlagi sporazuma med bolnišnico in lokalnim zdravstvenim domom, ki je v skladu s 44. členom Pravilnika lokacijsko preselil dežurno službo v urgentni center. Zavodi imajo za svoje skupno delovanje sklenjene ustrezne sporazume, ki določajo način dela in obveznosti obeh zavodov.

Stališče ministrstva je, da se morata oba zavoda dogovoriti glede načina dela službe za splošno nujno medicinsko pomoč ZDL v okviru urgence UKC Ljubljana in urediti medsebojno nastale finančne obveznosti z ustrezno pogodbo.

V kolikor bi se izkazalo, da predvidena sredstva za obravnavo pacientov v urgentni specialistični obravnavi ne zadoščajo, se lahko poda predlog za širitev programov v dejavnosti specialistične urgentne ambulante UKC Ljubljana.