Razsaja zajčja mrzlica

Na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik imajo povečano število hospitaliziranih bolnikov s hudo obliko pljučnice, katere povzročitelj je bacil Francisella tularensis. Gre za bolezen, imenovano tularemija oziroma zajčja mrzlica. V zadnjih treh letih (do pomladi) teh primerov pri njih niso zaznali, v zadnjih desetih dneh pa so jih imeli že pet.

Vsi primeri prihajajo iz krajev ob Sorškem polju. Kmetovalce so pozvali, naj si pri spravilu sena nadenejo zaščitno masko. »Večina okužb je povezana s kmečkimi opravili, zato ljudem svetujemo, da pri spravilu sena uporabljajo masko FFP 3, saj navadna kirurška maska ni dovolj. Če imajo simptome, kot so povečane in boleče bezgavke, kašelj, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, žrelu in trebuhu ter driska, naj zdravnika obvestijo, ali so pred tem delali s senom oziroma imeli klopa. Tako bo lahko posumil na tularemijo oziroma zajčjo mrzlico, ki jo zdravimo z drugačnim antibiotikom kot običajno pljučnico,« je opozorila infektologinja s klinike Golnik Barbara Bitežnik.

Inkubacija (čas, ki mine od okužbe do pojava prvih bolezenskih znakov) je večinoma kratka. Akutno bolezen potrdijo z dokazom protiteles IgM proti Franciselli tularensis v krvi. Izvid običajno prejmemo v 1–2 dneh od odvzema. V zadnjih dveh mesecih je bilo pri njih potrjenih in hospitaliziranih šest bolnikov s tularemijo.

Infografika Delo

Ni prenosa s človeka na človeka

Bolezen prenašajo zlasti zajci in okuženi klopi, pa tudi muhe, bolhe, uši in komarji. Ljudje lahko zbolijo tudi z vdihavanjem okuženega prahu ter uživanjem premalo toplotno obdelanih živil in okužene vode. Simptomi pri obolelih so odvisni od vstopnega mesta bacila. Če je ta vstopil v telo prek vboda klopa ali pika komarja, imajo pacienti na vbodnem mestu razjedo. Če bakterijo zaužijejo z neprekuhanim mlekom okužene živali (predvsem z mlekom koz ali ovc, ki se pasejo), imajo lahko prebavne težave. Če bacil vdihnejo, lahko zbolijo za hudo obliko pljučnice. S človeka na človeka se bolezen ne prenaša. Bolezen se običajno pojavi od tri do šest dni po okužbi.

Ugotovitve dosedanje epidemiološke obravnave kažejo, da je zaradi mišjega leta in občasnega obilnega deževja bakterija, ki povzroča tularemijo, močno razširjena v naravi.

Pri nas so med letoma 2014 in 2023 potrdili od nič do 54 primerov tularemije na leto, največ leta 2021, ko je bil v goriški regiji zabeležen izbruh te bolezni. Incidenčna stopnja za Slovenijo se je v zadnjih desetih letih gibala med 0,0 in 2,6 na 100.000 prebivalcev. Na Gorenjskem so imeli od leta 2014 do 2023 prijavljenih od nič do tri primere na leto, do 18. julija pa že 11 primerov.

Zaščita

Nevarnost okužbe se zmanjša s preventivnimi ukrepi: kadar smo v naravi, uporabljamo repelente, ki nas ščitijo pred klopi, komarji in drugim mrčesom, uporabljamo le zdravstveno ustrezno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodov. Posebej je treba biti pozoren pri ravnanju z divjimi živalmi – se jih ne dotikamo, zlasti se nenavadno obnašajo in so na videz bolne. Mrtve živali poberemo in odstranimo z rokavicami ter odvržemo v komunalne odpadke ali, še bolje, če jih najdemo v naravi, se jih ne dotikamo. Pri ravnanju z mesom divjih živali uporabimo rokavice in smo pozorni, da se ne poškodujemo. Meso pred zaužitjem pravilno in zadostno toplotno obdelamo, preprečujemo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč (zamrežimo okna, odprtine). Pri čiščenju drvarnic in opravilih v naravi se zaščitimo z obrazno masko, redno izvajamo postopke dezinsekcije in deratizacije. Z živili ravnamo varno.

Dodajmo podatek, da zajčjo mrzlico povzroča bakterija, mišjo pa hantavirusi.