Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Razsaja zajčja mrzlica

Pet primerov na kliniki Golnik v zadnjem tednu. Kmetovalci naj uporabljajo zaščitno masko.
Večina okužb je povezana s kmečkimi opravili. Foto: Jure Eržen/Delo
Večina okužb je povezana s kmečkimi opravili. Foto: Jure Eržen/Delo
23. 7. 2024 | 11:00
23. 7. 2024 | 11:15
2:57

Na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zadnjem tednu opažajo povečano število hospitaliziranih bolnikov s hudo obliko pljučnice, katere povzročitelj je bacil Francisella tularensis. Gre za bolezen, imenovano tularemija oziroma zajčja mrzlica. V zadnjih desetih dneh so zabeležili pet bolnikov s hudimi pljučnicami, vsi prihajajo iz krajev ob Sorškem polju. Kmetovalce pozivamo, naj si pri spravilu sena nadenejo zaščitno masko.

»Večina okužb je povezana s kmečkimi opravili, zato ljudem svetujemo, da pri spravilu sena uporabljajo FFP 3-masko, saj navadna kirurška maska ne zadostuje. Če imajo simptome, kot so povečane in boleče bezgavke, kašelj, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, žrelu in trebuhu ter driska, naj zdravnika obvestijo, ali so pred tem delali s senom oziroma imeli klopa. Tako bo lahko posumil na tularemijo oz. zajčjo mrzlico, ki jo zdravimo z drugačnim antibiotikom kot za običajno pljučnico,« opozarja infektologinja s Klinike Golnik Barbara Bitežnik.

Bolezen prenašajo zlasti zajci in okuženi klopi, pa tudi muhe, bolhe, uši in komarji. Ljudje lahko zbolijo tudi z vdihavanjem okuženega prahu ter z uživanjem premalo toplotno obdelanih živil in okužene vode. Simptomi pri obolelih so odvisni od vstopnega mesta bacila. Če je ta vstopil v telo na primer prek vboda klopa ali pika komarja, imajo pacienti na vbodnem mestu razjedo. Če bakterijo zaužijejo z neprekuhanim mlekom okužene živali (predvsem z mlekom koz ali ovc, ki se pasejo), imajo lahko prebavne težave. Če bacil vdihnejo, lahko zbolijo za hudo obliko pljučnice. S človeka na človeka se bolezen ne prenaša. Bolezen se običajno pojavi tri do šest dni po okužbi.

V Sloveniji so v letih med 2014 in 2023 potrdili med nič in 54 primerov  tularemije letno, največ leta 2021, ko smo v goriški regiji zabeležili izbruh te bolezni. Incidenčna stopnja za celotno Slovenijo se je v zadnjih 10 letih gibala med 0,0 in 2,6/100.000 prebivalcev. Na Gorenjskem smo od 2014 do 2023 imeli prijavljenih od nič do 3 primere letno, letos pa do 18. 7. 2024 že 11 primerov okužb.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine