Tožilstvo nadaljuje postopek zoper nekdanje vodilne v Banki Slovenije

Ljubljana - Specializirano državno tožilstvo bo sodbo sodišča EU glede zasega dokumentov Banke Slovenije preučilo, zatrjujejo pa, da nadaljujejo z delom glede kazenske ovadbe zoper nekdanje vodilne v centralni banki zaradi suma zlorabe položaja pri ocenjevanju premoženja NLB. »Ker pa se zadeva nahaja v fazi predkazenskega  postopka, vam zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov, več informacij ne moremo posredovati,« pravijo.



Kot je znano, gre za kazensko ovadbo zoper nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca in njegove najožje sodelavce. Tožilstvo je junija letos omenjeno zadevo ustavilo, kot je bilo razumeti, ker je čakalo na odločitev iz Luksemburga. Sodišče EU je danes presodilo, da Slovenija z zasegom dokumentov Banke Slovenije, ki so del arhivov ECB, v preiskavi o zlorabi položaja pri sanaciji NLB ni izpolnila svoje obveznosti spoštovanja načela nedotakljivosti arhivov Unije. Poleg tega je Slovenija s tem, da ni ustrezno sodelovala z ECB, da bi odpravila protipravne posledice te neizpolnitve obveznosti, kršila tudi svojo obveznost lojalnega sodelovanja z Unijo. Tožbo je zoper našo državo sprožila evropska komisija.


 

Sodbo bodo upoštevali

 
Na specializiranem državnem tožilstvu poudarjajo pa, da bodo sodbo v celoti tudi upoštevali. »V  sodbi  je  Sodišče  EU  jasno  zapisalo,  da  ni  nobenih  ovir za zaseg dokumentov,  ki  niso  povezani  z delovanjem Evropskega sistema centralnih bank  (ESCB) in Evropske centralne banke (ECB). V zvezi s tem je pomembna okoliščina,  da  je  konkretna  kazenska  zadeva  usmerjena  le  v takratne nacionalne pristojnosti slovenske centralne banke in ne v pristojnosti ESCB ali ECB. Slednje med strankami postopka nikoli ni bilo sporno,« opozarjajo na specializiranem državnem tožilstvu.
 
Hkrati pa opozarjajo, da bo stališče  sodišča  EU imelo velik vpliv na prihodnje kazenske preiskave, ne le v Sloveniji temveč  tudi  v  drugih  državah  članicah EU. Kot pojasnjujejo se na ta način pojem »arhivi Unije«  razširja  na  vse  vrste  dokumentov  in  nosilcev podatkov, ki jih izročijo  ali  prejmejo  subjekti  in  institucije  EU ter z njimi povezani subjekti,  torej  tudi  nacionalne  institucije  posameznih držav: »Navedeno pomeni,  da  bodo deležne enakega varstva privilegijev in imunitete kot ECB in  Banka  Slovenije  tudi  druge  nacionalne institucije, ki so prejemniki takšnih  dokumentov  in  nosilcev  podatkov. Opisano stališče sodišča EU po našem  mnenju  predstavlja  izredno  omejitev  suverenosti držav članic pri preiskovanju kaznivih dejanj.«

Razlaščeni vlagatelji brez dostopa do dokazov

»Takšno sodbo obžalujemo, saj to pomeni tudi, da je nemogoče, da bi razlaščenci pridobili in uporabili dokazno dokumentacijo o neutemeljenosti izbrisa, saj je niti naši organi pregona niso smeli uporabiti, kljub pravnomočni sodni odredbi,« so se na današnjo sodbo sodišča Evropske unije odzvali v Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS), ki ga vodi Rajko Stanković.
 

MDS: Dodaten razlog za poravnavo

V Društvu MDS ugotavljajo, da je sodišče EU presodilo, da so ključni dokazni dokumenti, na podlagi katerih je »Nacionalni preiskovalni urad ugotovil, da je Banka Slovenije naklepno neresnično prikazala negativen kapital NLB in s tem neupravičeno razlastila imetnike izbrisanih obveznic, arhivi ECB in zato ne smejo biti nikomur dostopni. To še dodatno dokazuje, da je aktualni zakon neučinkovito pravno sredstvo, saj razlaščencem nalaga dokazovanje.« Gre za zakon, ki naj bi razlaščenim delničarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank omogočil vložitev odškodninske tožbe proti Banki Slovenije, a je trenutno na ustavnem sodišču.

Zato v Društvu MDS še naprej menijo, da je edina pravična pot poravnava. Prepričani so, da je ta zdaj z revizijo računskega sodišča o nadzorniški vlogi Banke Slovenije v času sanacije bank jasno upravičena, saj da so revizorji ugotovili, da centralni banki ni uspelo utemeljiti izbrisa. Kot smo poročali, je računsko sodišče glede izbrisa kvalificiranih obveznosti šestih saniranih bank izrazilo kar nekaj dvomov, a neupravičenosti ni moglo potrditi.
 

Zadovoljstvo v  Banki Slovenije

»V Banki Slovenije ugotavljamo, da odločitev potrjuje pravilnost stališč, ki smo jih zastopali v dosedanjih postopkih,« pa pravijo pri našem bančnem regulatorju, ki ga vodi Boštjan Vasle. Menijo, da današnja odločitev potrjuje tudi pravilnost njihovih stališč, vezanih na samostojnost in neodvisnost centralne banke ter načelo nedotakljivosti arhivov Unije: »Zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB je namreč evropska komisija, potem ko so bile izčrpane vse druge možnosti, uvedla postopek zaradi kršitve prava EU proti Sloveniji pred sodiščem EU. To je danes razsodilo, da je Slovenija s tem, da ni ustrezno sodelovala z ECB, kršila tudi svojo obveznost lojalnega sodelovanja z Unijo.«

V Banki Slovenije pri tem ponovno poudarjajo, da postopki, povezani z bančno sanacijo, že vrsto let bremenijo njihovo poslovanje, krnijo pa tudi ugled države v mednarodni skupnosti, zato so najeli skupino neodvisnih pravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila rešitev, ki bo skladna z evropskim in slovenskim pravnim redom.