Razkritje pogodb o nakupu »tehničnih ovir« v javnem interesu

Ljubljana – Zavod RS za blagovne rezerve bo moral nevladni organizaciji Transperency International (TI) - kljub oznaki tajno - posredovati pogodbe, sklenjene z družbo Minis, enim od podjetij, ki so državi dostavili žičnato ograjo, pozneje postavljeno na južni meji.

»Upamo, da se s to odločitvijo sodišča končuje več kot dve leti in pol dolgo skrivanje informacij o porabi javnih sredstev,« je komentirala Alma Sedlar, predsednica TI Slovenia. Upravno sodišče je pritrdilo informacijski pooblaščenki, ki je oktobra 2016 odločila, da je javni interes v tem primeru močnejši od interesa drugih oseb za omejitev dostopa.

Primer se nanaša na pogodbe, ki so bile podlaga za poslovanje med zavodom in družbo Minis za obdobje med novembrom 2015 in februarjem 2016. Na posel, sklenjen z omenjeno družbo, že od vsega začetka letijo očitki o netransparentnosti, kar je bil tudi povod, da je Transparency International zahteval vpogled v dokumentacijo. Pogodbe so bile označene s stopnjo tajnosti interno, saj naj bi bila, med drugim, z njihovim razkritjem lahko ogrožena varnost osebja dobavitelja, razkritje količine in cene pa bi lahko vodilo tudi v zunanjepolitični zaplet.

Sodišče je po navedbah informacijske pooblaščenke pojasnilo, da je za dokumente prosila nevladna organizacija, ki jo zanima vidik ekonomičnosti porabe javnih sredstev: »Na to se neposredno veže pomen javnega diskurza, za katerega je brez dvoma zaželeno, da v čim večji meri temelji na verodostojnih dejstvih in ne na pavšalnih, površnih oziroma netočnih govoricah.«

Da je bil posel z družbo Minis sklenjen na netransparenten način je v začetku lanskega leta med drugimi trdila tedanja poslanska skupina nepovezanih poslancev. Alenka Bratušek je tedaj pojasnila, da jih je zmotilo predvsem, da je večmilijonski posel dobilo neznano podjetje, ki je imelo še leta 2014 le 0,57 zaposlenega.

Očitke so na zavodu za blagovne rezerve včeraj znova zavrnili. Poudarjajo, da je bila ponudba družbe Minis najbolj ugodna tako po roku kot ceni dobave, ob sklenitvi prve pogodbe pa je podjetje zaposlovalo 16 ljudi. Zagotavljajo še, da je bil postopek nabave tehničnih ovir izveden v skladu z veljavno zakonodajo.

Podjetje Minis je bilo sicer ustanovljeno leta 2012. Pred letom 2014 so bili njihovi prihodki okoli 50 tisoč evrov na leto. Poskočili pa so lani in predlani, ko se je tudi število zaposlenih povišalo na 15 do 20 ljudi. Po podatkih aplikacije erar jim je zavod za blagovne rezerve od oktobra 2015 do letos nakazal nekaj več kot 9,3 milijona evrov.

Na Transparency International so pozdravili odločitev sodišča in izrazili upanje, da bo zavod zahtevane pogodbe posredoval v »najkrajšem možnem času«. Na zavodu pojasnjujejo, da bodo to storili takoj, ko bo vlada umaknila stopnjo tajnosti s sklepov, s katerimi jih je obvezala pri nabavi tehničnih ovir.

Zavod je doslej za nabavo celotne žičnate in panelne ograje (vključno s ceno montaže) namenil 13,8 milijona evra. Z različnimi dobavitelji je bilo od leta 2015 sklenjenih več kot 20 pogodb.

V Sloveniji je danes postavljenih 176 kilometrov začasnih tehničnih ovir, so sporočili iz urada za komuniciranje, od tega je 114 kilometrov žičnate ograje in 62 kilometrov panelne. Dodali so še, da postavljanje ograd na meji za zdaj poteka v skladu z načrti, ki pa so označeni s stopnjo tajnosti in zato natančnejših podatkov ne morejo posredovati.