Rak rana delavstva, ki jo je treba izkoreniniti

Trg dela v Sloveniji okreva, stopnja brezposelnosti je manj kot 5-odstotna, povpraševanje po delavcih je vse večje, narašča tudi število prostih delovnih mest, a največja vrzel, ki je na trgu dela prevladovala tudi pred epidemijo, ostaja – to je prekarno delo.
 
To je rak rana delavstva, ki jo je treba izkoreniniti, pravi predsednik SDE, Sindikata  delavcev dejavnosti energetike Branko Sevčnikar. Na potezi so torej sindikati, toda težava je v tem, da zaposleni prekarni delavci praviloma niti nimajo možnosti oziroma časa, da bi predstavili svoje težave, pojasnjuje: »Pa še strah jih je, da izgubijo možnost prekarnega dela.«


 
Po podatkih Statičnega urada (Surs) je bilo v 2020 pri nas med delovno aktivnimi 2,7 odstotka prekarcev ali oseb, ki so bile delovno aktivne s pogodbami, krajšimi od treh mesecev. V državah EU je prekarcev manj za pol odstotne točke, največ pa jih je v Franciji in na Hrvaškem, kjer je prekarec že skoraj vsak dvajseti. Najmanj prekarcev med delovno aktivnimi je na Češkem in v Romuniji.

Negotovost prekarcev se poglablja

Posebej kritični so glede prekarnih oblik dela v Sindikatu Mladi plus. Predsednica Tea Jarc pravi: »Mladi so še bolj prisotni v prekarnih oblikah dela, večina nima niti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, delajo v atipičnih oblikah, kar vpliva na njihov ekonomski in socialni položaj in na nezmožnost osamosvojitve od primarne družine. Vsa ta negotovost pa vpliva tudi na njihovo duševno zdravje.« Raziskave zadnjih let kažejo, dodaja Jarčeva, da je prekarnost za duševno zdravje bolj kritična kot denimo dolgotrajna brezposelnost. Zakaj? »Ljudje, ki so dolgotrajno brezposelni, so v izjemno slabem položaju, a so že oblikovali mehanizme za soočenje s to situacijo, medtem ko prekarci vedno znova upajo (na »pravo« zaposlitev, o. p.), a so tudi vedno znova razočarani. Imajo vzpone in padce, zaradi katerih ne morejo načrtovati življenja in je njihova negotovost zato toliko slabša.«



V Sloveniji je v 2020 opravljalo delo tudi med vikendi približno 18 odstotkov delovno aktivnih, kažejo podatki Sursa. Sevčnikar meni, da glede na delovne procese v energetiki, zdravstvu, gostinstvu ... tudi med vikendi »podatke ne odraža pravega stanja«: »Vemo, da prekarni delavci nimajo vikendov, zato je ta slika izkrivljena.«

Kaj je dostojen zaslužek?

V Sloveniji so moški lani v povprečju zaslužili 1261 evrov neto na mesec, ženske skoraj dvajset evrov manj. In kolikšen zaslužek bi si zaslužil oznako »dostojen«? Po Sevčnikarju so meje dostojnega zaslužka danes zabrisane: »Razlike med minimalno plačo in plačami na podlagi zahtevnosti dela oziroma tarifnih razredov ni več. Zato o dostojnem zaslužku ni več mogoče govoriti.«
Odmik od dostojnega dela
 
Zelo daleč pa smo bili pred pandemijo covida-19 in smo še vedno tudi po »dostojnosti« dela. Sevčnikar, denimo, meni, da smo »v dejavnostih, kjer je sindikat dobro organiziran in ni podlegel vplivom politike ali pritiskom kapitala«, še najbližje dostojnemu delu: »Zaposleni v dejavnostih, kjer tega ni, pa so prepuščeni sami sebi in delodajalci znajo to izkoristiti. To so predvsem področja in dejavnosti, kjer je največ prekarnega dela.« Jarčeva se strinja, da glede na kazalnike kot so varnost in stabilnost zaposlitve, varstvo in zdravje pri delu, višina plače, vključenost v socialno zavarovanje in pravica do organiziranost ter usklajevanja dela in prostega časa, pogoji za dostojno delo »za večino delavk in delavcev niso izpolnjeni«: »Ogromno ljudi je na minimalni plači, ki ne omogoča dostojnega življenja. Vedno več je negotovih, prekarnih oblik dela. Pa tudi pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas postaja vedno bolj nestvarna. Vedno več je nadurnega dela in nezmožnosti usklajevanja delovnega in prostega časa, zaposleni je na  voljo tudi zunaj delovnika, odgovarja  na mejle in sporočila …«
 

Okrevanje še ni razlog za pomiritev

 
Sursovi podatki kažejo, da je bila v drugem četrtletju letos stopnja brezposelnosti 4,3-odstotna, kar je približno toliko kot v istem obdobju 2019, in da trg dela okreva. Sevčnikar pravi, da nas to sme uspavati ali pomiriti. »Je pa zaradi pomanjkanja kadra v več dejavnostih primeren trenutek za dvig cene dela,« je prepričan. Ocena o okrevanju trga dela tudi Jarčeve ne pomirja, pravi: »Ker delavke in delavci nimamo nič od okrevanja trga dela. Tudi ko je gospodarska rast visoka, se to običajno ne pozna na  plačah in na dostojnosti zaposlitev. Tudi v najboljših letih se okrevanje žal ni prevalilo v povišanje plač.«