Neomejen dostop | že od 9,99€
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti poslovanja Telekoma Slovenije v času nekaterih prejšnjih uprav ugotovilo več nepravilnosti pri zagotavljanju pravic vodilnih, oglaševanju v medijih, prodaji hčerinskih družb in tako dalje.
Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja Telekoma Slovenije med začetkom leta 2019 in koncem oktobra 2022 na področju izplačevanja prejemkov in zagotavljanja drugih pravic vodilnim, sponzorstev in donacij, upravljanja in prodaje odvisnih družb, investicij in kabelske retransmisije. Pri tem je bil delno učinkovit, so zapisali v računskem sodišču.
V tem času je družbo vodilo več predsednikov uprav, in sicer Rudolf Skobe do aprila 2019, Matjaž Merkan je bil predsednik le dva meseca jeseni 2019, za njim je vodenje prevzel Tomaž Seljak. Slednji je bil predsednik uprave do marca 2021. Za časa Janševe vlade ga je zamenjal Cvetko Sršen, ki je bil na tem mestu do oktobra lani. Sedanji prvi človek Telekoma Boštjan Košak je predsednik uprave postal 4. oktobra 2022.
Zagotavljanje prejemkov in drugih pravic vodilnih zaposlenih ni bilo urejeno transparentno. Pri določanju višine prejemkov poslovodstvu nadzorni svet ni upošteval pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, eno leto so uporabljali politiko prejemkov, ki jo je skupščina zavrnila, niso imeli določenih kriterijev za izračun spremenljivega dela plačila ... »Poslovodnim osebam je, četudi pred nastopom mandata niso bile zaposlene v Skupini Telekom Slovenije, vnaprej zagotovil sklenitev delovnega razmerja na najbolje plačanih delovnih mestih po končanju mandata, ne da bi za take zaposlitve izkazal kadrovske potrebe. TS je tudi z zaposlenimi direktorji organizacijskih enot sklepal sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, v katerih je brez obrazložitev določal dolge odpovedne roke, ki so po vsebini pomenili podaljšanje pravic, ki so jih direktorji imeli za čas vodenja organizacijske enote, uporabljal je institut čakanja na delo doma brez namena zaposlenemu zagotoviti nadaljnje delo in določal odškodnine oziroma odpravnine tudi v primerih sporazumne odpovedi delovnega razmerja,« so med drugim zapisali v računskem sodišču.
Telekom je s 6,5 milijona evrov letne porabe za oglaševanje eden največjih domačih oglaševalcev, pri naročanju oglaševalskih storitev pa ni izkazal uporabe kriterijev pri delitvi sredstev. Zaradi zavez, ki jih je dal na drugih področjih poslovanja, je enemu izmed medijev namenil nesorazmerno velik delež sredstev za zakupe oglasnih prostorov glede na takratno gledanost medija. »TS ob naročanju oglaševalskih akcij medijski agenciji ni podal vseh ciljev, ki jih želi doseči in bi bili pomembni za pripravo optimalnega medijskega načrta. TS je sprejemal odločitve o sponzorstvih oddaj na podlagi neenotnih kriterijev, v nekaterih primerih pa so bili ti neustrezni, saj niso zagotavljali optimalne izbire medija glede na gledanost oddaje, število objav in podobno,« so zapisali.
Koliko sredstev je Telekom namenil, denimo, Planetu TV in Novi24TV, iz poročila ni razvidno, saj so poslovne skrivnosti zakrite. Poročali pa smo, da je Telekom obširno financiral Planet TV, preden ga je prodal. Oglaševanje na Novi24TV pa preiskuje tudi parlamentarna preiskovalna komisija. Marko Milosavljević s fakultete za družbene vede je prejšnji teden na komisiji ocenil, da za oglaševanje podjetja v državni lasti, kot je Telekom, na Novi24TV, ki ne beleži nikakršnih relevantnih podatkov o gledanosti, ni ekonomskega razloga, ampak je bila storjena gospodarska škoda državnemu podjetju.
Podobno za sponzorstva in donatorstva niso sledili merilom, objavljenim v notranjem aktu, ter so pomanjkljivo izvajali nadzor nad dodeljevanjem sponzorskih sredstev.
Tudi pri postopkih prodaje odvisnih družb računsko sodišče prepoznava pomanjkljivosti: »TS je le delno vzpostavil sistem za učinkovito upravljanje ter prodaje in nakupe odvisnih družb, prodaj in nakupov odvisnih družb pa ni vodil učinkovito.«
Spomnimo, TS je prodal Planet TV madžarski medijski družbi TV2 Media, medtem ko je bil prodajni postopek kosovskega operaterja Ipka ustavljen, prav tako prodaja TSmedie, ki izdaja spletni portal Siol. Za slednjo naj bi bil pripravljen največ ponuditi United Media, za katerim stoji srbski poslovnež Dragan Šolak, in sicer več od madžarske TV2. Uprava pod vodstvom Cvetka Sršena je prodajo ustavila.
Računsko sodišče je ugotovilo, da analize upravičenosti prodaje in cilji niso bili vedno narejeni, prve ocene vrednosti prodajanih družb so bile pripravljene prepozno. Uprava v enem postopku ni ustrezno utemeljila odločitve o ustavitvi postopka.
Telekomu Slovenije pa očita tudi pomanjkljivo in nerealno načrtovanje pri iskanju poslovnih priložnosti zunaj osnovne dejavnosti ter preveliko odvisnost od poslovnih partnerjev, zato je z novimi projekti ustvarjal izgubo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji