Računice, kdo bo dobil koliko minut v volilni kampanji

Medtem ko štiri mesece pred predvidenimi parlamentarnimi volitvami nekateri politiki že začenjajo nagovarjati volivce, drugi še snujejo svoje predvolilne strategije. Sem sodi tudi načrt, kako si zagotoviti čim večjo medijsko pozornost. Ta pripada tudi parlamentarnim strankam, ki jim je na javni radioteleviziji namenjenega kar dve tretjini programskega časa v predvolilnem obdobju. Ga nove stranke s prestopi aktualnih poslancev lahko še pridobijo?

Zakon o RTV Slovenija sicer izrecno ne omenja in ne opredeljuje parlamentarnih strank, ampak govori o tistih strankah, »ki so zastopane v državnem zboru oziroma evropskem parlamentu«. Bo to torej še vedno tudi Desus, čeprav se razide še s preostalimi tremi poslanci? Pa stranka Lide Igorja Zorčiča? Stranka Naša dežela Aleksandre Pivec, kamor je nedavno prestopila nekdanja poslanka SMC Mateja Udovč? Konkretno, ki je nastala po združitvi SMC in GAS?

»RTV Slovenija bo pravila in navodila RTV Slovenija za volilno kampanjo za volitve v državni zbor javno objavila v zakonitem roku, najkasneje 15 dni od razpisa volitev,« na konkretna vprašanja odgovarjajo na Kolodvorski, kjer so pred zadnjimi volitvami – v času prejšnjega vodstva – navedli, da je ključni kriterij za oceno, ali je stranka parlamentarna, to, ali ima na volitvah izvoljene poslance v državnem zboru oziroma v evropskem parlamentu.

Med parlamentarne stranke je bila tako na soočenjih uvrščena tudi stranka Alenke Bratušek, čeprav svoje poslanske skupine – v njej morajo biti vsaj trije poslanci – ni imela več. Bratuškova in Mirjam Bon Klanjšček sta v parlamentu po izstopu Petra Vilfana in Janija Möderndorferja namreč nastopali kot nepovezani poslanki. Stranka njunega poslanskega kolega Bojana Dobovška, ki je bil izvoljen kot poslanec SMC in je nato ustanovil Dobro državo, pa je bila uvrščena med neparlamentarne.

Janševo kuhanje medijskih žab v času epidemije

V strankah, ki pred prihodnjimi volitvami upajo, da bi jim na RTV Slovenija priznali status parlamentarne stranke, so z odzivi precej zadržani, a v večini – tako kot v Naši deželi – navajajo, da ta odločitev ni v njihovih rokah, vendar upajo na korektno informiranost o vseh strankah.

Če nastanejo dvomi, katere stranke so parlamentarne, mora RTV Slovenija sicer skladno s svojim pravilnikom o poklicnih standardih pridobiti uradno pojasnilo predsednika državnega zbora – torej prav Zorčiča – in podatke iz centralnega registra.

Zakonodaja, ki pred vsakokratnimi volitvami najpogosteje razburja neparlamentarne stranke, je že večkrat končala tudi pred varuhi ustave, a že leta 1999 so ti odločili, da ni protiustavna. »Povsem enako obravnavanje vseh političnih strank s strani javnih glasil v volilni kampanji bi lahko negativno vplivalo na preglednost volilne kampanje,« je zapisalo ustavno sodišče in dodalo še, da je utemeljeno sklepati, da želijo volivci na nacionalnem radiu in televiziji v večji meri spremljati predvolilno tekmo med političnimi strankami, ki imajo večjo dejansko politično težo.