»Računajo, da bodo z ustrahovanjem preprečili sindikalno organiziranje«

»Očitane kršitve so neutemeljene in to nameravam dokazati na sodišču,« je povedala Tjaša Kozole, predsednica sindikata Lidl Slovenija in nekdanja poslovodkinja v eni od trgovin diskontne verige. Kljub pritiskom drugih sindikatov in peticiji, ki jo je podpisalo več kot 4000 ljudi, ji je družba Lidl Slovenija namreč odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.



»Odpoved, ki sem jo dobila, razumem, da Lidl noče imeti sindikata in je pripravljen tudi v tožbo proti meni z upanjem, da bo v vmesnem času sindikat razpadel,« je dejala Tjaša Kozole o pismu, ki ga je iz odvetniške pisarne Pirc Musar prejela nazadnje in v katerem ji v podjetju očitajo širjenje laži in blatenje njihovega imena. »Računajo, da bodo z ustrahovanjem preprečili sindikalno organiziranje,« je še povedala. »Ne glede na vse, sindikata ne bom pustila, ostajam njegova predsednica in borili se bomo naprej.«

Podporo so Tjaši Kozole izrekli panožni sindikat, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Konfederacija sindikatov Pergam in različne druge organizacije, spletno peticijo »Vsi smo Tjaša – pozivamo Lidl, da ustavi odpoved predsednici sindikata« je do danes podpisalo več kot 4500 ljudi.

Da so v peticiji navedene »številne neresnice, s katerimi so želeli pobudniki vplivati na postopek redne odpovedi delovnega razmerja iz krivdnih razlogov«, pa menijo v družbi Lidl, ki v Sloveniji zaposluje okoli 1800 ljudi in je del nemške diskontne korporacije v lasti skupine Schwarz, četrtega največjega diskontnega trgovca na svetu po prihodkih. »Tovrstno obliko izražanja mnenja sicer lahko spoštujemo, vendar ne more spremeniti dejstva, da je sodelavka večkrat huje kršila interne postopke in pravila ter v svojih izjavah javnost zavajala z neresničnimi podatki.«

O približno dvajset strani dolgem seznamu očitkov Tjaši Kozole govori Ladislav Rožič iz Sindikata delavcev trgovine Slovenije. »Tam so opisane zadeve, ki jih pravzaprav ne opravlja nihče,« nadaljuje Rožič. »V enem dnevu prodaš sto kilogramov kruha, zato ga naslednji dan spečeš sto kilogramov, a ker ga potem dva kilograma ostane, dobiš opomin. Nisi nič kriv, nič dolžan, in za to gre. Ogromno zaposlenih v Lidlu ima opomine, zato to ni napad na Tjašo Kozole, ampak napad na sindikat.«
 

Zakaj so v sindikatu?

Da postopek »ne poteka zoper sindikalno delo zaposlene«, ampak so ga uvedli po tem, ko so »sodelavko večkrat, dvakrat tudi pisno, pozvali, naj pri svojem delu upošteva interne postopke in pravila«, so sporočili iz Lidla. »Začetek uvedbe postopka je bil posledica hujših kršitev in neupoštevanja predpisov s področja varnosti živil in minimalnih higienskih standardov. To je za trgovsko podjetje, ki mu zaupajo številni kupci in je zavezano k doslednemu zagotavljanju varnosti in kakovosti živil, nedopustno,« so pojasnili v podjetju, v katerem so od leta 2012, odkar na inšpektoratu za delo zbirajo podatke, opravili 39 inšpekcijskih nadzorov in ugotovili številne nepravilnosti.



»Članstvo v sindikatu je ustavna pravica vsakega zaposlenega, in to v celoti spoštujemo. Pričakujemo pa, da ne glede na članstvo v sindikatu zaposleni svoje naloge opravljajo vestno ter skladno s pravili družbe in veljavno zakonodajo,« še pravijo v Lidlu. »Dialog s sindikatom še vedno obstaja in poteka skladno z veljavno zakonodajo.«

Da imajo podatke o poskusih delodajalca, da posamezne člane sindikata nagovarja k izstopu iz sindikata, pa poudarja Ladislav Rožič. »Ljudi, ki so naši člani, kličejo v pisarne poslovodij in jih eno uro mučijo z vprašanji, kot je, zakaj so včlanjeni v sindikat,« opozarja predsednik panožnega sindikata. »V Lidlu so nepripravljenost na socialni dialog, prikrito zavračanje delovanja sindikata in očitno nestrinjanje z vmešavanjem sindikata v zadeve, ki so po mnenju vodstva Lidla izključno v njihovi domeni. In vse to se je strnilo v zgodbi Tjaše Kozole.«

Že pred leti, dodaja Rožič, so si v Lidlu prizadevali ustanoviti sindikat, saj so, kot pravi, pogoji dela za zaposlene, ki so hkrati praviloma na pogodbah za krajši delovni čas, zelo zahtevni. »Zahteve delodajalca pogosto prestopajo meje zmožnosti posameznika in s tem tudi zakonitosti. Sama organizacija delovnega procesa je bila že prej, ne samo zdaj v kriznih razmerah, v nasprotju z določbami naše kolektivne pogodbe,« je pojasnil Rožič. »To je krvavo delo za krvav denar. In potem si najamejo še krvave odvetnike in mislijo, da se bomo tresli. Ne bomo se,« je prepričan sindikalist. »Prav silijo nas v bojkot svojih trgovin. Ne glede na vse grožnje bomo svojim članom in prebivalcem svetovali, naj, preden gredo v trgovino, pomislijo na bedo tistih, ki v njih delajo, in raje gredo drugam.«